Konfekcija in uniforme

DS 4 je bil do prihoda DS 5 najzanimivejši francoz na cestah. In to kjerkoli. Je dovolj 'outsiderski', da se za njim obračajo mnoge glave in da poljubi na stranskih prednjih steklih niso od »rada te imam«, pač pa firbcev, ki redno in radovedno kukajo v njegovo fino notranjost. Je že res; ta groba agresivna oblika privlači, prav tako, kot privlači ves trud, ki so ga oblikovalci namenili za izdelavo filigranskih detajlov. Kapo dol ali gor, tu ni nič prepuščeno naključju. Aluminij je aluminij in ne nekakšna s srebrnim nanosom patinirana plastična letvica, izumetničena črna kolesa iz lahke litine so resnično devetnajstpalčna, ksenon odličnih večfunkcijskih luči se perfektno dopolnjuje z led pasicama pozicij in nič drugače ni s svetili zadaj. Da ne omenjam vseh reber in mišičevja na odbijačih, blatnikih ter prednjem pokrovu in seveda DS-ovih emblemov na vseh možnih pozicijah in v vseh možnih velikostih. Pošten izdelek, ni kaj!

Se pa pri segmentiranju DS 4 stvar že nekoliko zalomi. Zato, ker stisnjeno zadnje steklo namiguje, da se DS 4 spogleduje s kupejevsko postavo, avtomobil pa je opremljen s štirimi vrati na boku in povsem normalnimi petimi za prtljažni prostor. Kombilimuzina torej. Tako kot C4. Ampak sorodstvo je tu dobrodošlo, saj gre tudi v slednjem primeru za dober avtomobil. Seveda je DS 4 od znotraj v primerjavi s C4 tisti lepši od enojajčnih dvojčkov. Tu eksperimentiranje s strani oblikovalske ekipe ni bilo potrebno, saj je že osnova hvale vredna. Dovršenost detajlov, dobri materiali, solidna izdelava in prijetno počutje bo všeč vsakomur. Mnogim bo všeč tudi dvobarvna kombinacija usnja na sedežih, robate aluminijaste stopalke in kupejevsko črno tapeciranje stebričkov ter strehe. Francoska ergonomija je, kljub ročnemu nastavljanju mehkih sedišč, potnikoma po godu, prevelik in pretanek volanski obroč z nerodno postavljenimi tipkami na njem vozniku pač ne.

Tako, kot ne bo všeč v vseh smereh skopo odmerjen prostor tistim, ki se bodo prisiljeni voziti zadaj. In še bolj skopo je odmerjen tisti za prtljago. Bo pa zato prijetno presenečenje zvočna izolacija, ki prekaša tisto iz mnogo dražjih in boljših avtomobilov. Založenost z opremo v paketu sport chic šteje dobri volji v prid. S stališča aktivne varnosti z učinkovitim sistemom nadzora nad nenadnim spreminjanjem voznega pasu, ki zmore temeljito pretresti ali levi ali desni del voznikove medenične kosti. Potem s svetlobnim alarmiranjem nad vozili v zadnjih mrtvih vidnih kotih. In s svetovalno pomočjo merjenja praznih prostorov pri bočnem parkiranju. S stališča udobja je tu solidna tristopenjska agresivnost dvopodročne klimatizacije,  ogrevani sedišči ter 'kvazi-maserstvo' ledvenega dela hrbtišč, za širjenje obzorja v streho podaljšano prednje steklo, zvočno le povprečna Denonova multimedijska naprava s povezavama bluetooth in usb, praktičen 230-voltni priklop izmenične napetosti do moči 120 vatov, moderni tempomat s šestpodročnim regulatorjem in omejevalnikom hitrosti, učinkovita pa pomoč pri speljevanju v klanec in električno zategovanje ročne zavore.

Slabo voljo ali bolje, nelogičnost, bo po drugi strani zbujalo odpiranje zadnjih vrat, ko bodo s tistim štrcljem na vrhu, v katerega je pospravljena kljuka, preigravala mučeniško simfonijo na potnikovih rebrih. In podobno ob zajemanju zraka neodpiranje stekel v njih. Druga poslastica, ki gre super skupaj z dinamično pojavo DS 4, je vožnja sama. Novi dvolitrski HDi s 120 kilovati potence in 340 Nm navora je stroj, ki deluje v tem avtomobilu uglajeno in prepričljivo. Šest stopenj ročnega menjalnika je kljub povprečni natančnosti dovolj hitrih in med razmerji dobro izbranih, da bo odzivnost in zato vožnja vedno užitek. In to ne za visoko ceno, saj se ta kombinacija zadovolji z le sedmimi litri porabljenega goriva na 100 prevoženih kilometrov. Športno podvozje s krepko utrjenimi blažilniki deluje v vseh situacijah suvereno in zanesljivo, kar bo všeč dirkačem, tistim, vajenim limuzinskega udobja, pa stalno stresanje in odskakovanje prav nič. Če je čvrstost avtomobila zaradi teh lastnosti še poudarjena, dobro vodljivost kvari za sukanje trmast in informativno skop volanski mehanizem, zaradi katerega se večkrat zgodi, da je na zaprtih cestah in malce bolj gladkem asfaltu zdrsa preko prednje osi oziroma podajanja vrtilnega momenta med pogonskimi kolesi krepko preveč. Torej, do naslednjega modela čaka programerje temeljit in resen poseg na tem področju. No, ampak tega pri vsakdanji vožnji DS 4 ne boste zamerili.

Prepričal me je, četudi sem pogoltnil nekaj grenke sline. DS 4 je zares dober avtomobil, le »muhe« bo treba še pobiti.