Piljenje generacije

Že ob splovitvi leta 2012, ko je k nam zapeljala četrta generacija, smo mu v uredništvu malo zamerili, ker še ni ponujal LED-žarometov, niti zadnjih luči v LED-tehnologiji, pa čeprav je izgled že takrat namigoval, da bo to nekdaj imel. Po prenovi teh očitkov več ni, saj je clio, ki ga ponovno sestavljajo v novomeškem Revozu, dobil ravno toliko posodobitev, da se bo do konca aktualne generacije z lahkoto kosal z ostalimi tekmeci.

Sprememb pravzaprav ni veliko, sploh, če ne boste takoj primerjali najbolje opremljenih različic. Testni je tokrat premogel drugi najbogatejši paket intens, za povrhu pa še dodatke GT-line, ki pri cliu poprej niso bili na voljo. Veliko opreme seveda pomeni, da sta za osvetljevanje premierno skrbela LED-žarometa, ki sta okolico osvetlila za 20 odstotkov bolj kot klasične žarnice. Ja, dejansko se zdi, kot da ste ponoči ponovno spregledali, obenem pa je tudi zadek osvetljen z LED-tehniko, zaradi česar se v skladu z drugimi modeli v ponudbi ponoči na vsaki strani vidi svetlobni podpis v obliki črke C. Po drugi strani so tudi dnevne luči iz nam čudne lokacije na maski preselili v žarometa. GT-line je ’kriv’ še za krasna siva 17-palčna platišča, v sivi pa je še nekaj detajlov in del odbijača zadaj.

V notranjosti so dejansko popilili podrobnosti in ji namenili bolj fine materiale za boljše počutje potnikov. V prvi vrsti smo opazili nov volanski obroč, ki ne reže več prstov na prečkah, in izboljšano je delovanje multimedijskega sistema R-link evolution na 7-palčnem zaslonu, ki se ne zatika več kot prej. Športni dodatki GT-line tudi pustijo svoj pečat, saj sta sedeža spredaj zelo školjkasta in lepo objameta hrbet, poleg tega pa za poživitev skrbijo še modri šivi na volanu, ročici ročne zavore in na prestavni ročici. Slednja ima to hibo, da so ji nadeli kovinski vrh, ki je poleti preveč vroč, pozimi pa prehladen. Če sprednja sedeža namerno ustvarjata utesnjenost, je te še vedno preveč na zadnji klopi, po drugi strani pa prtljažnik s previsokim nakladalnim robom ponuja dvojno dno, da lahko bolj učinkovito vanj spravite povprečnih 300 litrov tovora.

Pred prenovo je bil v ponudbi clio GT, ki je predstavljal najhitrejši primerek v ponudbi pred divjim RS. Tesni clio nam je bil torkat celo bolj všeč od obeh prej omenjenih, saj sta imela oba eno veliko hibo, ki se ji reče robotizirani menjalnik EDC. Tokratni je namreč premogel natančen šeststopenjski ročni menjalnik, za katerega bi se odločili vsi v uredništvu. Učinkovito na sprednji kolesi prenaša moč 1,2-litrskega turbobencinarja, ki proizvede 88 kilovatov moči, torej 120 'konjev', in 205 njutonmetrov navora pri 2.000 vrtljajih. Ne sliši se veliko ampak je dovolj za zabavo. Devet sekund potrebuje do stotice in če boste pridni s tem finim menjalnikom, bo vedno suvereno poskočil na ukaz. Lahko bi sicer imel še malenkost daljšo zadnjo prestavo, da na avtocesti ne bi tako hitro postal glasen.

Cliu premetavanje med ovinki ne dela preglavic, ravno dovolj je čvrst, da zelo lepo sledi ukazom, dejansko že dolgo časa nismo tako uživali v malčku. Čeprav je res tudi, da je blaženje precej trdo in bo na slabih cestah s 17-palčnimi platišči hitro neudoben, bi si pa po drugi strani želeli še malo več odzivnosti od krmilnega mehanizma.

Skupaj s parkirnimi senzorji spredaj in zadaj, parkirno kamero ter sistemom za samodejno parkiranje stane takšen clio po ceniku 18 tisočakov, s popustom pa dva tisočaka manj, kar pomeni dosti zabave za vložen denar. Čeprav večini priporočamo samodejni menjalnik, bi tukaj absolutno izbrali ročni, ker bistveno bolj angažira voznika. Samo pri napisu GT-line na zadku bi se lahko bolj potrudili, ker so ga namestili postrani.