Baterija je po novem skoraj še enkrat bolj zmogljiva, po centimetrih enaka prejšnji, tehta zajetnih 290 kilogramov in ima namesto 22 kar 41 kilovatnih ur, to pa v praksi pomeni skoraj še enkrat večji doseg. Pa je res?
Je. Če si s starim nisem upal na nedeljski izlet z družino, ki bi bil kaj dosti daljši od 100 kilometrov, se z novim brez skrbi podam tudi na enkrat daljšega. Na primer po avtocesti sem se čisto brez skrbi ves čas vozil z največjo hitrostjo 130 km/h in prišel iz Ljubljane na Dolenjsko in nazaj brez vmesnega polnjenja. Pozimi bi me malenkost bolj skrbelo, ker gretje požre ogromno energije, ampak bi tudi šlo, čeprav zelo na tesno. Torej sem prevozil okoli 200 kilometrov, večinoma na avtocesti in brez cijazenja, kar je dovolj za večino normalnih voznikov. Eko-fanatiki pa bodo brez težav prevozili tudi prek 300 kilometrov, če bo vožnja počasna in umirjena; preizkušeno v praksi na ravnih podeželskih cestah Portugalske.
Tudi sicer si z njim ne boste želeli voziti preveč hitro. Podvozje je takšno, da se avto kar konkretno nagiba (spredaj McPherson, zadaj poltoga prema), hkrati pa nič preveč udobno ne blaži, ker tehta slabo tono in pol. Na volanu pozabite na kakšne konkretne informacije, ampak to je v osnovi bolj mestni in primestni avto za vožnjo po ulicah, zato kaj več niti ni potrebno. Čeprav so ga razvili na cliu, je ZOE na videz precej drugačen avtomobil. Nekaterim je s svojo zaoblenostjo morda preveč futurističen, drugim pa ravno zato všeč. Znotraj je podobnost precej večja, saj boste takoj prepoznali cliova stikala, zaslone in ostalo, bistveno drugačen je le digitalni zaslon z merilniki pred voznikom.
Nekateri so presenečeni, da je v kabini celo več prostora kot pri cliu. Če bi parkirali enega zraven drugega, bi bilo hitro jasno, da je ZOE preko 10 cm višji in malenkost daljši. Osnovni razlog je seveda baterija v dnu vozila, zato so pač povišali streho in naredili dodaten prostor za glave potnikov, prtljažnik je prav tako pridobil 38 litrov dragocenega prostora, voznika bo pa morda ravno zato motilo malenkost previsoko sedenje. Sedeža se tudi ne da nastaviti po višini, zato je treba požreti ta kompromis. Kot v osnovi mestni avto se slabo odreže še pri preglednosti okoli A-stebrička, ki je dokaj širok in postavljen naprej, da včasih preveč zakrije pogled v kakšne ulice ali prehode za pešce in kolesarje.
Po drugi strani v primerjavi z moderno električno konkurenco deluje že kar zastarelo zaradi svoje enostavnosti in ’stare’ oblike armaturne plošče. Od električnega avta bi na primer pričakoval, da so zunanja svetila in osvetlitev notranjosti v LED-tehniki, je pa ob prenovi bogatejši vsaj za dodaten paket opreme Bose, s katerim dobite usnjene sedeže, pri čemer je voznikov ogrevan in ima nastavljivo ledveno oporo, za zvok pa seveda skrbi 7 zvočnikov Bose s posebnim ojačevalnikom z majhno porabo. Ne pričakujte luksuza ali občutka kot v i3, le malo bolj zanimivo notranjost v primerjavi z navadnim, ki pa je zato tudi nekaj tisočakov cenejši.
Motor je medtem dobil še zmogljivejšo in bolj učinkovito zamenjavo (različica R110), testni R90 se odreže zgolj povprečno. Potrebno je tudi vedeti, da, vsaj v ceniku, R90 ni več na voljo s paketom opreme Bose. 68 kilovatov (92 KM) se sicer sliši malo, v praksi pa niti ni tako šibek. Odločno starta in zelo lepo pospešuje do hitrosti na mestnih vpadnicah, potem pa se vse skupaj umiri. Morda je malo bolj slišen s tistim značilnim električnim ječanjem pri manjših hitrostih in od konkurence je glede na majhno moč manj učinkovit, saj je poraba podobna, zmogljivosti pa precej manjše, zato so tudi ponudili nov močnejši motor. Morda še razlika med različicama R in Q. Slednja je po novem 500 EUR dražja in omogoča hitro polnjenje na avtocestah (43 kW), R pa ima rahlo drugačen in bolj učinkovit motor, ki omogoča polnjenje z do največ 22 kW. Torej toliko, kolikor večinoma omogočajo javne polnilnice v mestih in kar bo za večino voznikov več kot dovolj. Doma je vse odvisno od omrežja in polnilnice; če polnite z 2,3 kW preko navadne vtičnice, se bo polnil od 18 do 25 ur, če imate namensko polnilnico s 7 kW, pa okoli 6 ur. Glede na vozne navade povprečnih voznikov, ki dnevno ne naredijo niti 60 kilometrov, so vse te ure ’čakanja’ v bistvu zanemarljive.
Torej je ZOE prvi razmeroma poceni avto, pri katerem te ni strah, da boš takoj obstal s prazno baterijo? Je, Renault si je zamislil hec z najemom baterije, torej vi plačate vse ostalo, kar po novem s subvencijo stane od 15.290 EUR naprej, takšen (R90 Bose ni več v ponudbi, zato smo za primerjavo vzeli R110 Bose) z najbogatejšim paketom opreme Bose pa 19.990 EUR. In baterija? Najem stane od 69 EUR na mesec naprej, to pa je odvisno od tega, koliko kilometrov prevozite na leto, zato si raje poglejte cenik na Renaultovi strani. Za 8.500 evrov jo lahko tudi kupite, ampak se vam verjetno bolj splača najem, ker jo v tem primeru po padcu kapacitete pod 75 odstotkov zamenjajo, torej ena skrb manj. Vaša skrb naj bo v primeru nakupa ZOEja le to, da se boste dovolj vozili. Samo v tem primeru se vam v tem trenutku dejansko splača nakup tega električnega vozila, sicer boste za svojo denarnico še vedno varčnejši s cliom.