Čas ne prizanaša nikomur

Od prve generacije dalje (predstavitev leta 2005) se je prodal v več kot milijon primerkih. Tole je seveda še vedno druga generacija, ki jo videvamo že od leta 2011, le da je tokrat malce osvežena. Kar je bilo za pričakovati, BMW je precej dramatično splovil svoj active tourer in Mercedes-Benz se je moral odzvati. In se je kar pošteno.

Kaj je torej novo? Na prvi pogled nič kaj dosti, ampak ko začnemo naštevati, se je kar težko ustaviti. Če začnem pri najvidnejših: dnevne LED-luči so zdaj docela podobne tistim, s katerimi se kiti razred C in se ob odklepanju obarvajo modro, kar je posebej kul za navduševanje vrstnikov. Nova je celotna sprednja maska in zadnji odbijač je bil takisto deležen nekaj sprememb. V notranjosti si lahko zdaj omislite 8-palčni zaslon, kar je za ta razred dosti; posodobljen pa je tudi softverski sistem COMAND. Nov je volan, ki je stilsko enak ostalim aktualnim Mercedes-Benzovim modelom in je naravnost fantastičen, z ravno pravšnjo debelino in izvrstnimi materiali, ki nudijo dober oprijem. Vse estetske 'frike' so navdušili še z možnostjo izbiranja med 12 barvami ambientalne osvetlitve, kar je, vsaj v tem pogledu, enako kot da bi si lastili razred S. Frišne so še kombinacije blaga in usnja; paketi opreme so zdaj style, urban, AMG line in nekaj novih je tudi platišč.

Pri tehnologijah takisto niso počivali; od novih asistenčnih sistemov je najbolj uporaben tisti za preprečitev trka s samodejnim zaviranjem. Pravijo nam, da deluje le na drugih avtomobilih, saj potrebuje odbojno površino, da zazna objekt, zato sistema nikar ne preizkušajte na kakšnem temnem zidu ali, še huje, kolesarjih. Vzhičeno so nam povedali, da naj bi bilo na rovaš tega sistema do 30 odstotkov manj trkov v riti ostalih avtomobilov. Še zaslon in vmesnik: prvi izgleda sumljivo kot tablica nižjega cenovnega ranga, vmesnik pa je zatikajoč in občasno neodziven. Kar se tega tiče, Mercedes-Benzovi izdelki BMW-jevim ne morejo držati svetilke. Splošna uporabnost se je s prenovo vseeno malo izboljšala in če ne drugega, z lepimi (a zatikajočimi) animacijami vsaj izgleda lepo.

Novosti torej ni malo, četudi jih oko na prvi pogled odkrije malo. Med bolj zabavna področja sodi vožnja. Ta je odlična, za enoprostornik daje avtomobil ogromno povratnih informacij, presenetljivo malo je glede na višino nagibanja v zavojih, stežka pa bi tudi rekli, da je podvozje trdo. Upoštevajoč dejstvo, da je pri skoraj toni in pol dokaj zajetna gmota, je to dosežek sam po sebi. Zanimivo, da je glede na namembnost vozila krmilni mehanizem zelo odziven, po drugi strani pa ima preveč zavrtljajev med skrajnima točkama, kar v praksi pomeni, da je ob upočasnitvi v res zaprtih zavojih potrebno preveč vrteti volan. Ampak povprečne mamice to ne bo motilo, niti ne vas, ko boste zadaj tovorili gručo podmladka.

80 kW oz. 109 'konjev', ki jih proizvede štirivaljni 1,5-litrski turbodizel v testnem vozilu, bo dovolj za nezahtevnega voznika; sem pa iskreno pričakoval manjšo porabo, saj obljubljajo štiri porabljene litre nafte na 100 prevoženih kilometrov, realno pa bo bližje sedmim litrom. Na testu povprečno 6,7 litra na 100 km. Velik razkorak, ni kaj. Do stotice se 'požene' v nekaj manj kot 12 sekundah, ampak takšni podatki so dokaj nepomembni za to vrsto avtomobila.

Praktičnost in znamka sta razloga, zaradi katerih boste kupili ta avto, ne pa hitrost pomikanja po deželici. Prva ostaja enaka kot prej, zelo dobra torej, saj prostora ne bo manjkalo niti na zadnji klopi, ki je celo nastavljiva po dolžini, da imate lahko še več kot 488 litrov prostora v prtljažniku. Super zadeva. Malo manj super je spet cena. Tu se zna zatakniti, še posebej, če boste želeli takole opremljenega, saj testni stane kar 35 tisočakov, čeprav je bil nabasan z opremo, še za parkiranje je sam poskrbel. Oskubljenega pa po drugi strani lahko dobite že za dobrih 23 tisočakov in je zato precej cenejši kot BMW-jeva dvojka active tourer. Vredno premisleka, četudi gre za starejši model v ponudbi.