Šiljenje modrega ovala

Ford edge 2.0 TDCi bi-turbo powershift AWD titanium

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

Dobro se spomnim, ko sem bil prvič v Ameriki in se čudil številnim modelom avtomobilov, ki jih pri nas nikoli niso prodajali. Vseh mogočih oblik, ampak prednjačili so veliki SUV-ji.

Deli Natisni

Foto: Gašper Miš

2. 1. 2017 ob 7:00

Komentarjev: 0

Kaj nam je bilo všeč in kaj ne

atraktivna oblika privablja poglede

zelo prostorna alternativa nemškim SUV-jem

aktivno zmanjševanje šumov v notranjosti je zelo učinkovito

kljub zasnovi vozila je vožnja udobna in umirjena

lega na cesti je glede na maso zelo zanesljiva

čeprav je volanski obroč položno nameščen, se sedi odlično

razkošna sedeža spredaj skrbita za udobna potovanja

motor z dvema turbinama je načeloma dovolj zmogljiv

cena za celoten paket z bogato opremo ni pretirana

volanski servo ne mara hitrih menjav smeri in je preveč obtežen

ni možnosti dodatnih dveh sedežev v prtljažniku

motor ne bo zadovoljil zahtevnih voznikov

dolgočasno oblikovana notranjost ima premalo premium-materialov

4,0

Zakaj takšna ocena?

Ocenite ga še sami!

4 (25 glasov)

In kolikor se Evropejci upiramo Američanom in njihovemu potratnemu slogu življenja, smo na tem področju izgubili na celi črti. Kar poglejte, kateri razred avtomobilov je na stari celini zdaj najbolj priljubljen. OK, k sreči se pri nas najbolje prodajajo majhni, Fordov edge je pa velik! 4,8 metra dolg, da bom natančen, s čimer je večji od svojih najbolj zaželenih konkurentov, tu mislim na audi Q5 in BMW X3.

Ali to pomeni, da ga zato ne bomo marali? Dvomim, ker ima kaj pokazati. Res je večji od kuge in tudi bolj prestižen, čeprav moramo počakati na izvedbo vignale, da bo res prava konkurenca nemškemu premiumu. Po prvih odzivih se vidi, da je naključnim opazovalcem tudi oblika zelo všeč, ker ga stalno slikajo s telefoni. Največji vtis naredi mogočna in imenu primerno zašiljena maska. Tudi sicer je ta ford ostro oblikovan, s čimer precej izstopa med hišno paleto modelov. In ne vem, če ima še kateri večji spojler na zadku! Pohvalim lahko še bočna vrata, ki se odpirajo tako nizko, da zaščitijo prag pred blatom in si ne boste takoj umazali hlačnic, čeprav boste zato hitreje opraskali plastiko na kakšnem visokem robniku ali skali, ko boste nepazljivo odpirali vrata.

... ni kaj, če želiš, si v edgu lahko kar lepo spočiješ od okolice.

Še bolj je navdušil prvi vtis med vožnjo. V Gašperjevi domači premieri sem bral, da so mu vgradili poseben sistem, ki aktivno zmanjšuje šume v notranjosti. Ampak to sem prebral šele potem, ko sem se čudil, kako je med vožnjo tiho. Očitno dobro deluje, tudi sama zvočna zatesnitev je dobra in je malenkost nad pričakovanji na avtocesti slišen samo šum vetra, podvozje pa zelo tiho blaži ... ni kaj, če želiš, si v edgu lahko kar lepo spočiješ od okolice.

Vožnja je kljub velikim kolesom in višini avta udobna. Malo je stresanja, tudi nagibanja, me pa čudi, da je za tip vozila precej obtežen volan. Nikakor ga ni težko vrteti, ampak imam občutek, kot da so pri Fordu s tem želeli poudariti, da je tole malo bolj športen SUV, kar seveda ni res, čeprav se za tip vozila pelje dobro. Med hitro vožnjo boste takoj čutili, da je avto težak, da je nos trmast in hoče naravnost ter da je aktivni elektronski volanski servo vseeno prepočasen. To boste občutili samo med zelo hitrimi menjavami smeri, če boste vozili na skrajni meji oprijema, čeprav si težko predstavljam, zakaj bi to počeli z avtomobilom, ki tehta skoraj 2 toni. Če ga ne primerjam le z dragimi SUV-ji, temveč takšnimi, ki so mu po merah in predvsem ceni bližje, je vseeno v vrhu po voznih lastnostih.

Na našem trgu je pri obeh motornih različicah serijski štirikolesni pogon, ki je precej cestno naravnan. Elektronika zavira posamezno kolo, ki se vrti v prazno, in motorju po potrebi odvzema moč, zato se na zahteven teren z njim ne boste podali. Enkrat se nam je celo zgodilo, da je sistem štirikolesni pogon enostavno izklopil, ker se je začel preveč greti med vožnjo po blatu, ko so se kolesa stalno vrtela v prazno. To je lep dokaz, da se bolje počuti na cesti, kjer je več oprijema in podobne sisteme uporablja tudi konkurenca, ker vozniki enostavno ne potrebujejo bolj zmogljivih.

Kaj pa znotraj? Tukaj sem bil ob prvem srečanju razočaran. No, pretiravam, ni me takoj navdušila, ker je praktično enaka kot v mondeu ali S-maxu, dolgočasno oblikovana z veliko ravnimi površinami gladke plastike. Med vožnjo pa hitro postane jasno, da so gumbi na primernih mestih in da jih je večina, ki jih pogosto potrebujete, na volanskem obroču. Pomembno je, da je 8-palčni zaslon na dotik in precej enostaven za uporabo ter da boste imeli dovolj odlagalnih mest za shranjevanje drobnarij. Materiali res niso na ravni premium-konkurentov, ki so lahko tudi še enkrat dražji, je pa izdelava dovolj dobra, da med vožnjo ne boste slišali kakšnih čudnih zvokov.

Seveda pa navduši prostor, sploh v širino, ker je avto precej zajeten, v širino meri skoraj 1,93 metra. Ravno zato se zelo udobno sedi na bogato odmerjenih sedežih in čeprav pogrešam nastavitev ledvene opore, je je že v osnovi dovolj, da me hrbet ni bolel na dolgi vožnji. Volan je dokaj položno postavljen, ampak mi je sama namestitev za volanom všeč, preglednost je pa edino nazaj malo slabša, ker je zadnje steklo zaradi oblike precej majhno. Morda bo za koga velik minus, da kljub velikosti ni možnosti dodatnih sedežev v prtljažniku, ki pa je ravno zato s 602 litroma zelo radodaren s prostorom.

Prvič sem se v katerem od fordov srečal z dvolitrskim dizelskim motorjem TDCi, ki ima dve turbini in 154 kilovatov, po domače 210 'konjev'. Čeprav se sliši malo za velik avto, je moči dovolj, ker dodatna turbina pomaga pri nižjih vrtljajih, ko imajo majhni agregati največ problemov. Motor je precej dobro zvočno zatesnjen, da se ga v kabino zelo malo sliši. Zahtevni bodo sicer pogrešali še kakšnih 50 'konjev' več, da bi bil bolj suveren na levem pasu avtoceste, ampak je zaenkrat ta najmočnejši v domači ponudbi in pod črto vseeno dovolj zmogljiv, saj doseže 211 km/h in do 100 pospeši v 9,4 sekunde. Tudi dvosklopčni menjalnik powershift s šestimi prestavami lepo paše zraven, čeprav je počasnejši od konkurence, ampak med vsakodnevno vožnjo ne boste pogrešali prav ničesar. Poraba goriva je bila na daljši vožnji 7,5, sicer malo čez 8 litrov na 100 kilometrov, kar je tudi OK.

Težava je v tem, da Ford (še) nima pravega renomeja na tem področju, zato bo edge pri nas kar težko našel pot do kupcev.

In za grand finale cena. Lahko bi rekel v stilu edga, da je kar zašiljena. Dobrih 53 tisoč s popustom (3.400 EUR), štirikolesnim pogonom, črno barvo in nekaj dodatne opreme se ne zdi pretirano. Razlika se močno pozna, ko greste z ravnilom in računalom do prej omenjene prestižne konkurence. Težava je v tem, da Ford (še) nima pravega renomeja na tem področju, zato bo edge pri nas kar težko našel pot do kupcev, ki so pripravljeni odšteti za svoj avto več kot 50 jurjev pa na njegovi maski niso štirje krogi, ledvička ali zvezda.

1 / 28

Tehnične specifikacije

Tehnični podatki

tehnični podatki	ford edge 2.0 TDCi bi-turbo powershift AWD titanium
vrsta motorja	turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj
prostornina v ccm	1997
moč v kW (KM) pri vrt./min	154 (210) pri 3.750
največji navor v Nm pri vrt./min	450 od 2.000 do 2.500
menjalnik	robotiziran ročni, šeststopenjski
pogon	na vsa štiri kolesa
mere (dolžina x širina x višina) v mm	4808 x 1928 x 1692
medosna razdalja v mm	2850
prtljažnik v litrih	602
masa praznega vozila (nosilnost) v kg	1874 (681)
največja hitrost v km/h	211
pospešek 0-100 km/h v s	9,4
poraba (po normah EU) v l/100 km	6,4/5,4/5,8
poraba na testu v l/100 km	9,0
cena osnovnega vozila v EUR	49.700
cena testnega vozila v EUR	52.520
cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR	56.910