Nekoč korejska znamka SsangYong je pri nas precej neznana in bi bila mogoče malo bolj, če bi vedeli, da ime dobesedno pomeni dvojni zmaj.
Nekoč korejska znamka SsangYong je pri nas precej neznana in bi bila mogoče malo bolj, če bi vedeli, da ime dobesedno pomeni dvojni zmaj. Ampak danes je v lasti indijske Mahindre, ki se je odločila, da bo z ofenzivo novih modelov, predvsem križancev, spet zapeljala v sršenje gnezdo. Nekoč torej četrta največja južnokorejska znamka je v letu 2015 predstavila svoj doslej najmanjši model tivoli, ki preseneča predvsem z obliko in si želi biti kul.
Vsaj spredaj deluje dovolj atraktivno, da vzbudi zanimanje. Daleč od nekdanjih spak v stilu rodiusa. Na prvi pogled z dokaj masivno masko daje vtis, da gre za več kot le 4,2 metra dolg avtomobil. Žal zanimivega oblikovanja niso prenesli še na zadek, ki je preveč pust in nekako prehitro zaključen, da bi bil ljubljenec evropskih kupcev kot kakšen captur. Ampak tivoli ima vseeno bolj zanimivo ime: sicer po italijanskem mestu, izbrano pa je bilo, ker se nazaj lahko prebere 'I love it'. Do sem se vse bere obetavno in glede na poreklo smo vsi pričakovali tudi zelo ugodno ceno. Tu pa že nastane prvi problem, ker avto vseeno ni med najcenejšimi.
Po ceniku bi stal celo 18.440 EUR, s popustom 2 tisoč evrov pa je bolj sprejemljivih 16.440. Razen po tem, da je pravi eksot na naših cestah, v bistvu v ničemer posebej ne izstopa. Pogon je v testnem primeru speljan na sprednji kolesi (obstaja tudi na vsa kolesa), notranjost pa deluje zastarelo s številnimi malimi zasloni, katerim se ne da hkrati nastaviti svetilnosti. Če lahko, priporočam bogatejši paket opreme z velikim osrednjim zaslonom, ki je občutljiv na dotik. Potem tudi manj pride do izraza, da so gumbi ponekod nelogično razporejeni, volanski obroč pa je vedno nastavljiv samo po višini. Tudi voznikov sedež je nerodno postavljen, dokaj visoko, in sedalni del spredaj malo prenizko, zato si je idealen položaj za volanom težje nastaviti. Prostora je glede na mere kar dosti, tukaj celo prekaša marsikaterega neposrednega rivala in tudi na zadnji klopi se da peljati odrasle na izlet. Prtljažnik ima pa precej visok nakladalni rob in sam prostor je tam visok in kratek, kar pomeni včasih nerodno tlačenje večjih kosov tovora vanj.
Niti motor ne izstopa po tehnološki naprednosti, gre za dokaj klasičen 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, ki stisne 94 kilovatov, torej 128 'konjev', in 160 Nm navora pri visokih 4.600 vrtljajih. Povprečno spije dobrih 7 litrov, če niste zahtevni, sicer hitro preko 8. Motor kljub na papirju zastareli zasnovi brez turbopolnilnika in podatku o navoru vseeno ni len; v bistvu je še kar odziven in se brez posebnega upiranja zavrti, je pa pri svojem delu v višjem območju vrtljajev precej glasen in pri do konca pohojenem plinu se zdi, da se zelo napreza. Menjalnik je soliden, čeprav ne preveč natančen, ima šest prestav in bi bila ravno šesta lahko izračunana daljše. Sta pa pedala za sklopko in plin precej nenatančna in je težko lepo speljevati, če res ne obvladate - to zna hitro postati tečno v mestih, kjer je veliko ustavljanja.
Še manj navduši vožnja, kar je pričakovano glede na tip vozila. Vzmetenje deluje malo preveč nervozno ter dokaj glasno in tivoli je precej podkrmiljen v ovinkih. Ne mara niti hitrih menjav smeri, volanski mehanizem je pa precej posreden, premalo obtežen in skop z informacijami, čeprav dokaj natančen, zato morajo biti lastniki tega avta predvsem umirjeni in vozniško nezahtevni. Uživati morajo v tem, da njihovega avtomobila skoraj nihče ne pozna in da sedijo dovolj visoko. Za kaj več pa se bo moral SsangYong še bolj potruditi ali pa krepko spustiti ceno, čeprav gre za razmeroma dobro opremljen avtomobil s kar petletno garancijo brez omejitve kilometrov. Vseeno navdušuje, da je skoraj pozabljena znamka spet pri nas in da je tivoli tisti pravi in šele prvi znanilec sprememb. Na vidiku so že zanimive novosti!