Nova dekada

Zaradi oblike, jasno, če bi si ta večina vzela čas za vožnjo, ali vsaj za sesti vanj, bi v trenutku spremenila mnenje. Ampak gremo po vrsti: oblika najprej prodaja avte, sploh med ženskami, ki velikokrat vplivajo na nakup. Če ta ne pritegne v trenutku, mora znamka res dobro upravičiti nakup takšnega kolosa, ki skoraj v nobenem primeru ne bo stal manj kot 100 tisočakov, če boste želeli vsaj približno spodobno opremo, ki Q7 dvigne nad ostalo konkurenco.

Če zunanja oblika deli javnost, je pa notranjost všeč skoraj vsem. Že na pogled je lepa, da ne govorim o počutju, ker je tole eden najbolj prijetnih prostorov za vožnjo do danes. Audi obvlada ergonomijo, res se potrudi pri izbiri materialov in tudi končni obdelavi, ker je edina stvar, ki je pri testnem avtu občasno zaškripala, rolo, ki zastre premočno sonce nad stekleno streho, pa še to le, ko je bil odprt. Sicer je tako tiho med vožnjo, da se včasih kar čudno zdi, kot bi svet okoli ugasnil. Počutje je v takšnem avtomobilu res pomembno in zaradi višine ter mogočne karoserije je v kabini jasno tudi veliko prostora. Novi Q7 je vseeno skoraj 10 centimetrov krajši od starega, kar je dejansko veliko, pa je kljub temu še bolj prostoren.

Prostora zlepa ne zmanjka, spredaj ga je itak ogromno, na drugi klopi pa lahko štirje sedijo tako udobno kot v običajnih avtih trije (če bi smeli). Obstaja še možnost dodatnih sedežev v prtljažniku, sam imam pa rajši večji prostor za prtljago. Čeprav je audijev vseeno dokaj neroden, ker je glede na velikost avta zelo nizek, nakladalni rob in z njim dno pa previsoko od tal. S svojo mirnostjo in sproščujočo vožnjo je Q7 res odličen za dolge vožnje. Tudi za voznika je seveda odlično poskrbljeno, že merilniki imajo na primer nešteto informacij, pa jih med vožnjo itak ne boste gledali, ker je pred vami še projekcija na šipi. Pa na vrhu sredinske konzole je še en velik in pregleden zaslon, ki se lahko tudi lepo in hitro pospravi, pod njim so privlačni gumbi, desno od voznikovega stegna pa še ploščica, na katero lahko piše. Nemci niso pozabili niti na kup odlagalnih prostorčkov, vse skupaj se zdi zelo premišljeno in ponavljam, kvalitetno izdelano. Le volanski obroč ne paše v to okolje, ker je spodaj prisekan. Za kakšen TT je že ok, za Q7 je pa popolnoma nesmiseln, ker ne gre za dirkalnik in bi bil okrogel veliko boljši, sploh, ko parkirate ali ostro zavijate.

Vožnjo pri takšnih avtih vedno najbolj kritiziram, pri Q7 pa sem bil zelo pozitivno presenečen. Kljub zasnovi, ki bi morala v osnovi pomeniti neudobno vožnjo, in kljub kar 21-palčnim platiščem je še kako udoben. Razlog je v dveh stvareh: inženirji so za skoraj 300 kilogramov zmanjšali maso avtomobila, kar je ogromno, tukaj pa je še vrhunsko zračno vzmetenje, ki je del paketa S-line, sicer stane 2.500 evrov in ga morate izbrati ob nakupu. Dejansko zelo lepo blaži praktično vse grde luknje na naših cestah, čisto malo še vibrira samo na tistih najmanjših grbinicah. Dober je tudi občutek na volanu in seveda je tukaj še odličen trilitrski dizelski motor z 200 kilovati, torej 272 'konji', in kar 600 Nm navora. Kljub masi zelo prepričljivo premika avto, morate pa računati na porabo slabih 10 litrov na 100 kilometrov.

Verjetno izbira drugačnega motorja pri nas nima nobenega smisla, zato ga lahko le priporočim. Motor je namreč tih in umirjen, edina malenkost, ki me je zmotila, je bilo pogosto 'cukanje' pri speljevanju z mesta, ko se je motor na primer pred semaforji izklapljal pa še to gre pripisati samemu pogonskemu sklopu, ne le motorju. Kljub vsemu si tudi menjalnik z osmimi prestavami za zvezno delovanje zasluži pohvale in tudi prestavna razmerja so odlično izračunana. Zadnja prestava poskrbi, da je pri 150 km/h samo 2 tisoč vrtljajev, torej je motor tudi med hitro vožnjo praktično neslišen, štirikolesni pogon quattro pa je v vseh modelih Q pričakovano serijski. Jasno, da Q7 ni terensko vozilo, zato tudi samih terenskih zmogljivosti nima smisla opisovati, tukaj je pomembno, da je speljevanje vedno zanesljivo in da je trakcija dobra tudi na slabši podlagi. Ker gre za mehanski pogon, ga boste čutili med tesnim parkiranjem ali speljevanjem iz stranskih ulic, ko volan močno zasukate v smer, sicer pa vas bo med vožnjo nanj opozarjala le značka na armaturni plošči. Morda še ena opazka, če parkirate ob kakšnem robniku: kljub temu da gre za SUV in zato pričakujete večjo oddaljenost od tal, se vrata odpirajo vse do spodnjega roba karoserije, zato boste z njimi redno butali ob višje robnike ali kakšna nižja cvetlična korita. Precej nerodna zadeva, skoraj vsaka navadna limuzina ima spodnji rob vrat višje od tal, je pa zato Audi krasno poskrbel za tiste s hlačami, saj ravno zaradi te 'rešitve', potniki ne bodo nikoli imeli umazanih hlačnic. Niti takrat, ko bo bok čisto blaten ali zasnežen.

Vstopni Q7 s tem motorjem in serijskim štirikolesnim pogonom quattro že stane okroglih 70 jurjev, ampak če želite, da vsaj približno izgleda in ima vso moderno opremo, ki je nikakor ni malo niti za višji segment vozil, bo treba seči še malo globlje v žep. Za vsaj toliko, kot stane en povprečen A3. Testni je stal debelih 107 pa mi je še kar odzvanjal komentar deklet, ki sta si ga ogledovali med statičnim snemanjem in se zgražali nad obliko. Čeprav sta hkrati budno opazovali, kdo med ekipo ima ključe v žepu, torej sta se vseeno zavedali, da to ni kar en avtomobil. Škoda, da tega ne zna vsaj malo lepše pokazati na prvo žogo in se zdi, da je Audi večino strokovnjakov poslal v oddelek za tehniko in na ta račun zapostavil oblikovanje. Ampak spet, nekaterim je pa to celo všeč in če bo uspel s to obliko uspešno premagati novo dekado, kapo dol.