Jean-Claude van Works

Da bo jasno. Vozniško zanimiv je že običajni mini, recimo takšen. In še posebej takšen in takšen. Pelje se suvereno, leži kot gokart in občutek na volanu je odličen. Mu pa manjka moči, ker vem, da boste odlično lego večkrat želeli kombinirati s suverenimi pospeški. Zato je kateri od tistih cooperjev S precej boljši, tukaj je recept že praktično popoln. Sedi se nizko, z majhnimi stekli okoli voznika, kot v majhni športni škatlici, vsi robovi kabine so namreč precej pokončni, govorim o stebričkih. In občutek je zanimiv, lahko rečem celo, da zasvoji.

Če hočete še več, je tu JCW. Ima številčnejšo konjenico pod pokrovom in nasploh izgleda bolj brutalno, še bolj je poseben. No, če pri izbiri zunanjih dodatkov ne boste varčevali, potem ima lahko na strehi zajeten spojler in izgleda še bolj brutalno od tega na fotografijah. Vse to seveda stane, a ni nujno, da je JCW dražji od cooperja S. Pri teh premijskih znamkah je spisek dodatkov izjemno dolg in hitro vas bo zamikalo, da jih boste dodajali, cena pa potem hitro zraste tudi manj agresivnim izvedenkam. Kakorkoli, JCW je brez dodatnih kljukic pri opremi od cooperja S dražji za dobrih šest tisočakov.

Ob prevzemu testnega minija so nam pri uvozniku rekli, da je pojem užitka v vožnji. Sem pritrdil, ker je že običajni mini odličen, od najbrutalnejše serijske različice john cooper works pa drugega itak ne pričakujem. Za hladen tuš je potem takoj poskrbel pogled na prestavno ročico in ugotovitev, da je menjalnik samodejni. Takšen je super v limuzinski trojki, v športni majhni bombici pač ne. Če ste se odločili, da si takšno vozilce res želite, bodite pripravljeni na delo. In k delu spada tudi ročno pretikanje med prestavami. Saj veste, bo bolj zanimivo, manj dolgočasno, bolj boste vpleteni, malce boste trenirali še levo nogo … pač, izberite svoj razlog. Ampak v takšen avtomobil sodi ročni menjalnik. In pika. Ali pa klicaj!

Zato v JCW-ju seveda lahko imate ročnega, tale samodejni je doplačilni in stane dobre tri tisočake, kar je veliko. Ampak je, in to mi gre kar težko od ust, vseeno vrhunski. Bliskovit, s super obvolanskima ušescema, pravilno je izbiral prestave in ker je ob prestavljanju vedno konkretno pokalo iz izpuha, sem ročici z veseljem vlekel. Se mi je pač zdelo fajn in JCW poka občutno bolj od navadnega minija, evo, že prva pomembna razlika. Dejstvo je, da pri ročnem menjalniku prestav sigurno ne bi menjal tako pogosto. Ga pa vseeno priporočam, ne bom pogoltnil zgornjih besed.

170 kW moči tega minija ne spremeni v blazneža, ga je čisto enostavno kontrolirati, je pa hiter. Tako po občutku, kot tudi, ko pogledate na merilnik hitrosti. Seveda je hiter že cooper S, tale pač še malo bolj. Pri obeh me malo moti le trganje volana iz rok pri močnem pospeševanju, ga pa v tem primeru ni več, kljub dodatni moči. Zgolj z vozniškega stališča je razlika malo opazna, če boste zapeljali enega za drugim, že, sicer pa niti ne. JCW je torej resnejšega izgleda, malo bolj 'leti', bistveno bolj poka in to ni zanemarljivo, na cesti pa ležita podobno, zelo suvereno in z odnašanjem zadka, če to želite. Kar je dobro … No, tudi poraba goriva je podobna, naj vas ne skrbi, da bo john cooper works zahteval bistveno več.

Ko so na testnem zaključili z dodajanjem opreme s seznama doplačil, se je cena zaključila nekaj evrov pod 44 tisočaki. Je mini JCW prepričljiv? Vsekakor. Vas bo navduševal v vožnji? Seveda. Je vreden tolikšnega denarja? Težko rečem, očitno že, sicer zanj ne bi zahtevali toliko. Vem pa, da bi bil deset tisočakov cenejši enako prepričljiv, pa tudi, da bi sam ob takšnem znesku pogledal drugam, k še bolj zmogljivim strojem.