Azija zahteva svoje

Če je bila pri prvih cena tista, ki je prepričala večino, je v primeru limuzinske različice audija A3 razlog za nakup čisto drugje. Že vizualno je testni avtomobil precej izstopal z opazno rdečo barvo in velikimi platišči, za katere je seveda treba doplačati. Limuzina pa od kombilimuzine ni samo na pogled večja, saj je v dolžino dobila dodatnih 15 centimetrov in je s 4,45 metra za dobrih 6 cm celo daljša od prvega audija A4 iz leta 1994. Slednji je sicer danes dolg že 4,72 metra, zato je limuzinska različica A3 lepo zapolnila vrzel, ki jo je prineslo nenehno večanje avtomobilov. Pa še dobro izgleda.

Kabina je pričakovano visokokakovostna, zelo lepo urejena in pospravljena, z malo gumbi in enaka kombilimuzinski, o kateri si lahko več preberete tukaj. Položaj za volanom je enostavno najti in občutek med vožnjo je vrhunski, tudi zaradi dobre zvočne zatesnjenosti. Pohvalim lahko še sedeža, ki sta že v osnovni opremi zelo udobna in nudita dovolj bočnega oprijema tudi v malo hitreje odpeljanih ovinkih. Divjaki pa vseeno doplačajte še za športna sedeža. Spredaj je dovolj prostora, za večje pa ga dokaj hitro zmanjka na zadnji klopi, ker bodo zaradi spuščajoče strehe težje našli pravi položaj pa tudi kolena bodo trpela hitreje, kot pri podobno velikih cenejših limuzinah. Sam, ki s svojo višino nekako spadam v povprečje, sem sicer dobro sedel. Vrata zadaj so precej manjša od sprednjih, zaradi česar tudi vstopanje ne bo tako enostavno. Ker je takšen audi A3 štirivratna limuzina, pozabite na prevažanje hladilnikov ali pralnih strojev, saj ima prtljažnik majhno odprtino, je pa zato sam prostor zelo lepo obdelan. Če želite takšno obliko avtomobila, je uporabnost pač na drugem mestu, ker tudi s prostornino ne postavlja rekordov; s 425 litri namreč ni niti blizu največjim v tem velikostnem razredu.

Male limuzine so naredili predvsem za Ruse in Kitajce, ki želijo zveneče ime znamke avtomobila, zato pri nas nihče ne pričakuje velikega prodajnega uspeha, je pa A3 vseeno zelo prijeten za vožnjo. Zvočna zatesnitev je dobra, podvozje dovolj mehko in čvrsto hkrati, če si zaželite hitreje odpeljati kakšen ovinek, tudi vodljivost ni slaba. Da je lega na cesti dobra, so za malenkost povečali medosno razdaljo navadnemu kratkemu A3, za dobre 3 centimetre, sicer bi bil zadek precej bolj nemiren, česar pa si Audi seveda ne sme privoščiti.

Za pogon kričeče rdeče limuzine je skrbel 2,0-litrski turbodizelski TDI z močjo 110 kW (150 KM) in je svojo nalogo opravljal vrhunsko. Dovolj je močan, dovolj tih in dovolj varčen, saj je med testom povprečno porabil slabih 6 litrov na 100 prevoženih kilometrov, pa tudi šeststopenjski ročni menjalnik si z mehkimi in natančnimi gibi ročice zasluži le pohvale. Edino cena je lahko velika ovira do nakupa, saj je pri testnem z vso opremo narasla do 38 tisočakov. Štiri bi lahko prihranili s cenejšim in seveda šibkejšim 1,6-litrskim turbodizelskim motorjem ali pa kar 1,4-litrskim turbobencinskim TFSI, če se ne vozite veliko in ne marate umazanih dizlov. Dodatni opremi pa bi se kar težko odrekel.

Dejstvo je, da se boste s takšnim A3 želeli voziti veliko, ker je zelo prijeten. Če se vzhodnjaki požvižgajo na praktičnost, se gotovo tudi pri nas najde skupina potencialnih voznikov male Audijeve limuzine. Kar nekaj jih poznam, ki enostavno nočejo videti prisekanih zadkov avtomobilov. No, veliko je tudi takšnih, ki jim je vseeno, samo, da so na maski štirje krogi. V Aziji očitno zelo veliko.