Z lasmi ali brez, odpadnik prileze daleč

Jeep je bil vedno sinonim za terensko superiornost in dejstvo je, da se mora skupaj z znamkama Fiat in Chrysler osredotočati še na druge modele, če ima željo preživeti. Na trgu, ki je vedno bolj razdrobljen in segmente odžirajo razni mešanci, samo z enim tipom vozila pač ni mogoče preživeti.

Poglejte, koliko časa je trajalo, da je Jeep izdelal nekakšen križanec. In gre za znamko, ki obstaja že od leta 1941. Tako celo piše na renegadovi armaturni plošči, delajo pa samo terenska vozila. Vsi so jih prehiteli, Japonci pa sploh. In kaj zdaj? Izdelati čistokrvni mali terenec ali preoblečeni fiat za na cesto? Kaj pa če vzameš najboljše od obeh svetov?

Logotip Jeep na pokrovu mora stati za terensko premoč tudi v letu 2015, o tem ni dvoma. In izgledati mora odbito, ker je tudi konkurenca takšna. V tem primeru ne bo dileme, ker bo že na daleč jasno, da gre za jeepa, ker ogromnega sprednjega žara ne moremo zgrešiti, obdržal pa je tudi nekaj wranglerjevih linij, kar je samo dobra stvar. Od blizu stvari postanejo še bolj zanimive.

Poskrbeli so za ogromno velikonočnih jajčkov oz. t. i. 'easter eggov'. Na dnu vetrobranskega stekla najdemo podobo starega legendarnega willysa, na gumijasti podlogi sredinskega odlagalnega mesta imamo topografski zemljevid meke za terence Moaba v ameriškem Utahu, simbol znamenitega Jeepovega grila na lučeh, zvočnikih in sedežih ter blato na merilnikih, ki sicer izgleda bolj kot bruhec. Ogromno je tudi X-ov, ki so jih povzeli s tistih slavnih kanistrov za gorivo. Počutje znotraj je prijetno in prostorno pa tudi očem ne bo hudega, ker je dizajn izviren in mladostniški. Stilu pravijo Tek-Tonic, gre pa za mešanico mehkih linij z ostrimi liki in izpade kar v redu. Še posebej s panoramsko streho, ki jo je imel testni renegade. Če odpreš okna, je enako, kot da bi se vozil v willysu ali wranglerju. Skoraj, no ...

Tega na posnetkih poganja Fiatov dvolitrski dizelski štirivaljnik s 103 kW oz. 140 'konji' moči. Nekje 8 litrov dizla bo renegade zahteval za 100 kilometrov, torej je ekonomično v zlati sredini. Ali pa sivem povprečju, odvisno, kako gledate na stvari. Da pije nafto, ne boste mogli zanikati, ker enostavno preveč ropota in tudi veter bo komaj kaj obvil ogromni stranski ogledali in visok ter pokončen A-stebriček. Že tukaj se zelo razlikuje od svojih bolj poženščenih konkurentov, ki so samo za na cesto. Nagibanja karoserije v ostrih zavojih je tudi precej, ampak kupcev jeepa to ne sme motiti. Težko bi bilo bolje, saj kombinacija več kot poldruge tone in večjega odmika od tal ni idealna za ovinke. Vendarle je kar težek, vašo zadnjico pa bo motilo blaženje, ker boste čutili vsako luknjo. Krmilni mehanizem je sicer odziven, pretiranega občutka zamika ni, in odlično obtežen, zato volan poskrbi za dosti povratnih informacij tudi na ravnih podlagah. Menjalnik pa ni nič posebnega, fiatovski pač, kot kuhalnica v čorbi. Mogoče bi bila lahko prestavna razmerja celo krajša za teren, če že nima reduktorja.

Oprema limited je predzadnja v naboru, resnejši je samo še trailhawk, kar pomeni, da ima testni 7-palčni zaslon med merilniki, 5-palčni sredinski zaslon, opozorilnik za spremembo voznega pasu, ki nekaj sekund celo pomaga ohranjati linijo, več kroma in tako naprej. Sistemu 'lane assist' se res nočete zameriti, saj v primeru, da zazna manko rok na volanu, spusti tako rezek zvok, da boste dobili vpogled v življenje čez 40 let. Oglušeli boste, če vam ni bilo jasno. Ampak to v divjini itak nič ne pomaga, ker če že kupujemo jeepa in to s štirikolesnim pogonom, ga verjetno kupujemo z določenim namenom ...

Varianta trailhawk, ki tale ni, je sicer še bolj robustna, ampak že tale se krasno znajde na terenu. Kar nam pomaga, je Jeepov sistem 'active drive'. Ta omogoča elektronski preklop med štirikolesnim in dvokolesnim pogonom, ima pa tudi prednastavljene programe za vožnjo po blatu, snegu in celo pesku. Za res strme in neravne podlage je sicer na voljo še nadgrajen sistem 'active drive low', s katerim se lahko s prestavnim razmerjem 20:1 počasi plazi in spušča po klancu. Ta ga sicer nima, ampak štirikolesno gnani renegadi imajo 20-centimetrski odmik od tal, tako da kvazizahtevne terenske proge in makadam pojedo za malico.

Takšen vas bo olajšal za slabih 33 jurjev, osnovnega s sprednjim pogonom pa dobite že za 20 tisočakov. Samo za poziranje torej raje kupite cenejšega, ker je cenovna razlika precejšnja. No, renegada si nikar ne kupujte za vožnjo po cesti, sploh, če nikoli ne zapeljete z nje. Ali pa samo za to, da vas ne bo zbadalo v križu ob kobacanju v in iz avta. Za takšne stvari je več drugih primernejših konkurentov. Toliko terenskih občutkov in zmogljivosti pa ne ponuja noben v tem segmentu. Ko se boste visoko usedli in skozi skoraj raven vetrobran pogledali v daljavo nad skoraj horizontalnim pokrovom motorja, boste takoj vedeli, da boste nekam prišli. Nekam visoko. Samo še veter mora pihati in veliko las potrebujete.