Paket

Na S-maxu je pravzaprav vse trendno. Enoprostorska osnova, križana s kupejevskim razredom, družinska domačnost na športni podlagi, uporabnost, zlita z eleganco, moderna tehnologija, združena s klasiko, ter nenazadnje zelo ugodna cena, ki konkurenci neprijetno odžira kupce. Ford s svojo floto pravzaprav ni še nikoli tako izstopal med tekmeci. Mičnost testnega S-maxa se začne že pri zunanjosti. Poteze v perla črni barvi, z zatemnjenimi zadnjimi stekli, agresivno izsekanimi škrgami za prednjimi blatniki ter seveda osemnajstpalčnimi  platišči, ki pripradajo zgolj opremi titanium, bodo povšeči tistim, ki bi bili radi malce bolj 'mafia'. Čeprav črnina stekel ne prinaša, razen poudarjene intimnosti, pred radovednimi pogledi iz zunanjosti prav nič dobrega, saj precej poslabša vid iz že tako slabo preglednega avtomobila. Prav dobrodošla bo v tem primeru senzorska parkirna pomoč, ki pa je na žalost v zelo bogati serijski opremi ni in jo je potrebno (obvezno, če nočete vseh vogalov odpiliti) dokupiti. Seveda pa ta ista črnina skriva za seboj vse tisto, zaradi česar se S-maxa kupi. Obilica prostora je namenjena za vseh pet potnikov, ki se prevažajo v kupejevsko zastavljeni notranjosti z višje nastavljenim sedenjem in privzdignjenim strešnim lokom.

Udobje, ki pravzaprav skorajda ne spominja več na enoprostorsko kri avtomobila, pripada komfortnim sedežem s premalo bočnega oprijema in dobro uglašenemu podvozju. Dizajn modernih prijemov in s solidno izdelavo ostalega interierja pa limuzinam srednjega razreda. Če velja pri fordu oznaka titanium za bolj športno usmerjeno opremljenost avtomobila, potem v testnem primeru velja, da je grobo blago na sedežih zelo trpežno, da sijejo iz sivomodre armaturne plošče svetleči lepotni trakovi. In da je opreme res obilo. Nadzor klimatizacije se deli na dve področji, čeprav je njegovo delovanje v določeni meri omejeno in včasih nelogično. So pa morda zato prednji sedeži večstopenjsko ogrevani ali hlajeni. Avdiosistem bi se pri vsej sodobnosti in imenitnosti lahko glasil boljše, razen ko preko njega uporabljamo GSM. Glasovno upravljanje vseh treh pa je možno tudi s pomočjo glasu, vendar je zelo nepraktično. Vsekakor so bolj uporabna stvar adaptivne prednje luči, ki s svojim žarkom sledijo sukanju volanskega obroča in krepko pripomorejo k boljši osvetlitvi ceste. Ter serijski nadzor stabilnosti in devet zračnih blazin, vključno s tisto za varovanje voznikovih nog. Ali v mrzlih dneh zelo uporabno električno ogrevanje prednjega stekla. Uporabna je tudi prostornost prtljažnega prostora, ki meri že v osnovi 855 litrov in je s pomočjo posamezno pomičnih zadnjih sedežev še krepko povečljiva. Na žalost pa S-max  preveč 'špara' z odlagalnimi mesti v voznikovem okolju.

Morda se pri testnem S-max še najmanj trendovski zdi pogonski sklop. Tokrat z bencinskim agregatom dveh litrov gibne prostornine. Serija duratec s konstrukcijo bloka ter glave motorja iz lahke aluminijeve litine, varabilnim sesalnim sistemom, šestnajstimi ventili nad štirimi valji ter večtočkovnim elektronskim vbrizgavanjem goriva zmore izdati največ 107 kilovatov (145 KM) pri 6000 vrtljajih na minuto ter 190 Nm navora pri 4500 vrt./min. In če je mirni tek motorja, ki se je v realnosti testnega avtomobila precej zaganjal, medicinsko tih ter papirnate zmogljivosti motorja povprečno zadovoljive, se izkaže v realnosti za najšibkejši člen, ko gre za ambicije takšnega S-maxa. Ne morem reči, da gre za podhranjenost, vendar zaspana odzivnost, ki se malce prebudi tja proti rdečemu polju, enostavno ne prepriča. Tudi zato, ker je v menjalniku le pet prestav. In ob konkretnejšemu stisku pedala za plin, takrat ko S-max le oživi, bo oživel tudi vrtinec v rezervoarju. S porabo, ki v takšnem primeru zraste na 15 litrov goriva na 100 km, kljub svojemu tihemu značaju ne bo prepričal prav veliko strank. V času varčnih dizlov pa tudi s povprečjem okoli 11 litrov ne. Nasprotno temu se S-max odkupi z dobro lego na cesti potovalno naravnanega a hkrati tudi dinamično utrjenega podvozja in dobro odzivnostjo volanskega obroča.

No, takšen S-max je zagotovo le alternativa za tiste, ki jim ropot dizelskih strojev ni pri srcu. Prav zato se je Ford odločil tudi za ta paket. Da se bo točno takšen prodajal kot med, tega pri nas ne gre verjeti, morda pa ga gre kdaj srečati tudi na naših cestah. Zato pa je toliko več dizelsko gnanih, kljub temu da je razlika v ceni kar očitna.