M, ki ni M

Ker so modeli M tako dragi in ker je konkurenca zelo agresivna, so se že nekaj časa nazaj Bavarci odločili, da bodo izredno ugledno značko lepili (v poprodaji) tudi na modele, ki niso narejeni v specializiranem oddelku BMW M GmbH. Tako je nastala linija M performance, ki je v bistvu dodatna oprema in si jo lahko omislite celo po nakupu svojega avtomobila. Pa vam ga še malo dodelajo in olepšajo, ko se ga naveličate, testni je imel za 12 jurjev dodatkov. Poleg nalepk in karbonskih podaljškov, zaradi katerih izgleda res noro, so dodelali še podvozje in motorju dodali 25 kilovatov moči, tako da jih je imel 250, to je 340 'konjev'. Roko na srce, povsem dovolj je, sploh ne rabite M4, če niste divjak po srcu!

435i je v takšnem paketu izjemno dober avtomobil. Krotek kot miška, ali pa divji kot lev. Krotek predvsem zaradi štirikolesnega pogona xDrive, tako da odpade strah pred opletanjem zadka zaradi zadnjega pogona, ki je v bistvu najboljši za dinamično vožnjo. xDrive je zato odličen kompromis, če vseeno želite BMW-ja, hkrati pa enkrat ali dvakrat na leto poskrbi, da vas ni strah za volanom, ko se zgodi čudež narave in z neba pade sneg. Štirikolesni pogon je eden hitrejših na trgu. V osnovi malo več navora (60%) prenaša na zadnji kolesi, v desetinki sekunde pa po sporočilu senzorjev za ABS in DSC, ki nadzorujeta vrtenje posameznih koles, lahko prenese ves razpoložljivi navor na eno od dveh osi. Tudi zato je občutek med vožnjo večinoma takšen, kot bi vozili zadaj gnano vozilo, med pospeševanjem v ovinkih in seveda pri speljevanju pa se na volanu začuti, da tudi prednji kolesi zagrizeta v podlago.

Pri testnem je tudi sam občutek na volanu bolj športen zaradi variabilnega serva, za običajne različice serije 4 so nekateri imeli pripombe, da je premalo neposreden, ampak BMW je šel namenoma v to smer, da je avtomobil všeč čim širšemu krogu voznikov. Zato pa obstajajo potem takšni dodatki, kot v primeru M performance. To je tisti pravi poper! Mogoče me ravno to moti, da je povsod ta črka M, M, M pa sploh ni pravi M. Je hud, sploh ni dvoma, ampak oznaka M pri BMW-ju nekaj pomeni in jo je treba hraniti samo za najhujše, kar imajo v hlevu. In ja, testni je stal skoraj 75 tisoč evrov, M4 pa 84 tisoč. Ja, vedno je zadnja debata pri denarju, ampak kaj me briga, tole se z mesta požene kot ponorel bik, 4,9 ima do 100 km/h in celo na suhem koplje z vsemi štirimi, če je asfalt malo bolj gladek. Samo še bolj glasen izpuh bi moral imeti, tako da veste, kaj bi bila prva investicija pri domačem specialistu!

Motor je pravi biser med šestvaljniki s turbino. Nikoli nimaš občutka, da se muči, celo pri visokih vrtljajih tik pod rdečim poljem je prepričljiv in za razliko od podobnih se ta vrti celo preko 7 tisoč vrtljajev! Čutiti se le nekaj več zamika pri odzivnosti, kar je posledica turbine in kar bodo opazili le najbolj zahtevni, malo več moči, ki jo doda tovarniška predelava elektronike in s tem ohrani vso garancijo, pa je vedno dobrodošlo.

Najbolj vidni dodatki na zunanjosti so nalepke, kar pomeni, da se bo na njih čas najhitreje poznal. Tanke črte bodo sploh začele hitro odstopati, to upoštevajte, sicer pa lahko dodate še kakšne drugačne, ko se prvih naveličate. Bolj frajerska štirica trenutno sploh ne obstaja, v takšni 'preobleki' ujame celo več pogledov kot M4. Še najbolj sem pogrešal več razlik v notranjosti v primerjavi s serijo 3, s katero deli praktično vse komponente. Daleč od tega, da je ta slaba, le nič posebnega ni. Ampak BMW-jev skoraj nikoli niste kupovali zaradi izgleda znotraj, tako da pozabite na zadnja stavka, dajte kakšno značko M manj na zunanjost in si ga privoščite na prazni cesti, kjer vas bo še pravi M težko lovil. No, naj bo jasno, sam bi raje izkašljal še tistih 9 jurjev in si omislil polnopravnega.