Štafetna predaja

Ker je bilo jasno, da se Subaru ne bo odrekel temu tako kot upokojenci dvigu pokojnin vsakega prvega v mesecu, ta tovarna ni nikoli prodajala osebnih vozil z dizelskim agregatom. Do sedaj. Zato so marljivi Japonci izbrali težjo pot. Razvili so dizelski agregat, ki ima še vedno nasproti ležeče valje (je bokserske zasnove) in ima zato isti, torej simetričen stalni štirikolesni pogon. Na zunaj boste novinca spoznali po veliki odprtini na sredini motornega pokrova, ki dovaja hladen zrak do vmesnega hladilnika. Nekakšen dizelski STi. Na zunaj dizelski outback ostaja nespremenjen. Z 20-centimetrsko oddaljenostjo od tal je nekakšen terenski karavan, v čigar razred spadata še Audijev allroad in volvo XC70. Glede oblike same ne bom izgubljal besed. Outback je daleč od pozerskega avtomobila, na trgu je že nekaj let a še vedno ne izgleda zastarelo. Tudi v notranjosti v osnovi ostaja enak bencinskim bratom.

Prva sprememba je, da nima ročice reduktorja, kjer je sedaj še eno držalo za pločevinko. Ostale spremembe pa so vidne na merilnikih. Poleg spremenjene skale merilnika vrtljajev je dodan še mali kazalček trenutne porabe goriva po vzoru vozil BMW. Zadnjo novost boste opazili v mraku, ko bodo merilniki z belimi številkami na črni podlagi obkroženi z rdečo osvetlitvijo. Lično, malo kičasto a še vedno očem prijetno. Usnjeni volan ima tri prečke, na njem so stikala tempomata, pogrešam pa še upravljalna stikala radijskega sprejemnika. Sedeži so udobni a vozniku nudijo premalo opore v hrbtnem delu, kar bi prišlo prav na daljših vožnjah. Povprečno zahtevnega voznika bodo vseeno znali zadovoljiti. Tudi zadaj sedeči bodo imeli kljub ne najdaljši medosni razdalji še dovolj prostora. Obenem je outback dobro založen z opremo, za popolno razvajanje sem pogrešal le pametni ključ in panoramsko okno.

Bistvo tega subaruja je vsekakor novi motor. Po nekajsekundnem ogrevanju in značilno bokserskem 'štartanju' pa se je oglasil ropot. Kot pri starem 'ljudskem' golfu. Na zunaj je bil ta ropot še bolj slišen, kar ni bil najbolj obetaven začetek a je po prevoženih nekaj kilometrih le začel pojenjati. Slovenski uvoznik nas je poučil, da motor potrebuje nekaj časa, da se sam 'nastavi', obenem pa nas je tišji tek prepričal pri drugih subarujih, ki smo jih že vozili s tem motorjem, tako da je bila to bolj hiba testnega vozila. No, ko se je kazalec temperature povzpel v svoje delovno območje, bi zvok sedaj že ogretega motorja zlahka primerjali z bencinsko gnanim.

Še boljši vtis pa je pustil pri vožnji. Do tisočaka in pol se ne dogaja kaj dosti, nato pa suvereno pospeševanje do štirih tisočakov in pol, kjer se začne rdeče polje in veselje velike večine dizlov že zdavnaj konča. Zraven se sliši le besno sikanje turbine. Še bolj pa navdušuje prožnost. V peti, na žalost zadnji prestavi (forester in impreza jih imata šest), je pospeševanje od 80 kilometrov do avtocestne omejitve in preko navdušujoče. Razlog je ogromna zaloga navora, že pri 1800 vrtljajih v minuti. Dvema bencinskima agregatoma se je v outbacku tako pridružil še tretji, turbodizelski, ki po zmogljivostih gladko poseka na papirju močnejšega štirivaljnega bencinskega brata. Obenem je manj potraten in že v štartu cenejši nakup. Da znajo mojstri pri Subaruju izvrstno uglasiti podvozje, je že dolgo znano a nas vedno znova preseneti, kako odlično požira luknje v cesti. Makadamski ali asfaltni. Le hitrim zavojem se karoserija upira.

Dizel je v outbacka prišel mogoče malo prepozno a bo prepričal vse simpatizerje Subarujevih vozil, ki so do nakupa oklevali predvsem zaradi vedno višjih cen naftnih derivatov. Štafetna palica se je od utrujenega bencinskega outbacka prenesla do dizelsko gnanega, ki počasi že dohiteva tekmece.