Že več kot četrt stoletja Renault sodeluje tudi s tamkajšnjim avtomobilskim klubom, ki velja za enega izmed najbolj imenitnih nasploh. In ja, v čast tega sodelovanja so leta 2010 nastali avtomobili, kot so laguna monaco GP, kasneje z isto oznako še megane coupe in megane RS, zadnji pa je clio RS. Gre za omejeno serijo 750 vozil, ki se bodo prodajali v približno dvajsetih državah po svetu. In ja, tudi Francozi se zavedajo, da slovenski trg ljubi clia, zato je monaco GP namenjen še nam. Omejena serija stavi predvsem na videz, zato ne bodite presenečeni, če boste v njem videli kakšno predstavnico nežnejšega spola, kljub temu da imajo navadno rade večje. Avtomobile.
Clio RS je že v osnovi na pogled precej privlačen avtomobil, pri čemer črno-bela kombinacija še bolj izrazi obliko. Sploh posebna platišča s petimi kraki in 18 palci so atraktivna, čeprav so na njih zelo redke Dunlopove pnevmatike 205/45 R18, kar pomeni tudi dosti višje stroške ob menjavi. Ampak Renaultovci so znani po odličnih nastavitvah podvozja in pri tem cliu jih spet lahko pohvalim. V hitrih ovinkih se lepo čuti zadek, da ga imaš ves čas pod nadzorom, in testni je imel še malo trše podvozje cup, ki bi bilo lahko za moje pojme še trše. Sicer kar grdo poskakuje na slabih cestah, vendar bi si sam pri takšnem avtomobilu želel še malo več neposrednosti in nič nepotrebnega nagibanja karoserije. Vseeno pa gre za avtomobil, ki mora biti uporaben vsak dan, ne za dirkalnik, zato kompromisi morajo biti, navdušenci pa si bodo itak sami še dodatno 'sfrizirali' podvozje.
Prav nič dodelav pa po mojem ne potrebuje motor. Iz male prostornine 1,6 litra iztisne konkretnih 147 kilovatov, to je 200 'konjev', ki jih v takšnem malem avtomobilu še kako čutiš. Takoj z mesta je seveda malo neodločen, tako kot vsi s turbino polnjeni motorji, vendar se precej hitro zbudi in potem zvezno potegne vse do omejevalnika, na kar vas opozarja tudi glasen pisk, da je potrebno prestaviti. Prednost takšnega motorja je, da je malenkost lažji, kar pomeni lažji nos in boljšo vodljivost, po drugi strani pa manjšo porabo goriva, ko motor ni obremenjen. Tudi zvok v kabini je prepričljiv, zunaj malo manj, ampak, ko ga primerjam s starim, mu še vedno manjka karakter. Večja prostornina atmosferskega motorja je naredila svoje in zato mu še danes vsi pojemo slavo in smo žalostni, da ga ni več v ponudbi, pa čeprav je, objektivno gledano, novi v praktično vsaki lastnosti boljši. Vidite, kaj naredijo čustva in občutki pri takšnih avtomobilih.
Zato največje navdušence še bolj razočara menjalnik. Tudi tukaj je na voljo le 6-stopenjski robotizirani z dvojno sklopko, ki lepo prestavlja, ne daje pa občutkov kot bi jih v takšni mali raketi ročni. Smisel užitkov v vožnji pri takšnih malih avtomobilih je, da imaš čim več dela, ne pa da vse namesto tebe naredi elektronika. Smešna realnost pa je, da bo z njim na primer večina hitrejša tako pri speljevanju (tudi po zaslugi sistema 'launch control'), kot pri kasnejšem prestavljanju in če sem spet objektiven, je za širši krog kupcev vsekakor dober.
Ravno slednje, ki dajo največ na izgled in dobro počutje, bo zato jezila slaba plastika v kabini, ki je res preveč cenena in kar konkretno škripa, ko se uprete vanjo ali če je cesta zelo slaba. Ampak tako je pri cliu že v osnovi, tukaj ni kaj, so pa zato usnjeni dodatki in šivi zelo lepo izdelani, sprednja sedeža pa sta tudi ogrevana. Posebnost tega modela je še RS-monitor, ki stane 1.000 evrov in meri pospeške do 100, bočne sile, ni da ni... le med dinamično vožnjo jih ne boste imeli časa gledati na v tovrstne namene prenizko postavljenem osrednjem zaslonu, zato omogoča tudi naknadno obdelavo vseh podatkov na domačem računalniku in deljenje dosežkov na socialnih omrežjih. Če boste imeli čas, seveda, clio RS je v osnovi namenjen vožnji, monaco GP pa dodatno še poziranju. S popustom pride takšen, kot je testni, dobrih 24 tisoč evrov s kar nekaj dodatne opreme. Ni malo za majhen športen avtomobil, po drugi strani pa tudi ne veliko, saj gre le za omejeno serijo, ki med poznavalci nekaj pomeni, tudi če so dodelave samo kozmetične.