Samo bratranec terencu

Plus kar nekaj drugih manj očitnih zadev, še vedno pa ostaja nekakšen križanec med razredi. Le da je sedaj vsaj malo skočil še v zelje enoprostornikom. Običajni qashqai je dosegel izjemne prodajne uspehe. Očitno je bil kupcem všeč drugačen Nissanov pogled na nižji srednji razred, zato tudi pri novem modelu recepta niso bistveno spreminjali. Marsikdo ga na pogled niti ločil ne bo od krajšega, čeprav ima +2 drugačno masko, za 135 mm daljšo medosno razdaljo in v bistvu drugače oblikovano pločevino od vzvratnih ogledal nazaj. Pa še tehtnica bi pokazala 120 kilogramov več.

Za voznika vse to ne pomeni, da se vozi bistveno drugače, le zmogljivosti so za malenkost slabše, malce več je nagibanja, po drugi strani pa je pri večjih hitrostih nekoliko boljša stabilnost zaradi povečane razdalje med kolesi. Vodljivost je še vedno presenetljivo dobra, prav tako občutek na volanu in ker se sedi za malenkost višje kot v običajnih avtomobilih, niti preglednost ni slaba, čeprav je zadnji stebriček kar masiven. Tudi če kdaj zmanjka asfalta pod kolesi, vas qashqai ne bo pustil na cedilu, saj bo s štirikolesnim pogonom zmogel voziti še po tako strmi in slabi makadamski cesti. A je jasno, da avto ni bil narejen za brezpotne avanture. Za to imajo pri Nissanu na zalogi še kar nekaj zmogljivejših modelov.

Popolnoma elektronsko nadzorovan pogon je za uporabnika zelo enostaven. Če so razmere idealne, je najbolje, da gumb pusti kar v načinu 2WD, ko sta gnani le prednji kolesi. Celo na slabših podlagah je v večini primerov dovolj le povečan odmik od tal in velika kolesa, štirikolesni pogon pa bo uporaben na spolzkem ali strmem terenu. Na voljo je samodejni način, ki prilagaja razporejanje navora med osema v odvisnosti od oprijema posameznega kolesa. Ker slednji včasih potrebuje preveč časa in se razbremenjeno kolo hitro zavrti v prazno, je vozniku na voljo še način, ko zaklene prenos v razmerju 57:43 v korist prve osi. Takrat qashqaiju odlične plezalne zmožnosti prepreči le še predolga prva prestava ali 'usmiljenje' do sklopke.

Pri takšnih vozilih je, jasno, najbolj zaželen moderen turbodizelski motor, ki je s svojim navorom še kako primeren za premikanje 1,8 tone težkega vozila. Ja, za ta razred že kar konkretna masa, kar se pozna pri porabi goriva, ki je težko pod osmimi litri na 100 km, po drugi strani pa zmogljivosti vseeno niso slabe. Sploh občutek je dober, ker je pedal za plin odziven in se zdi, da je qashqai celo močnejši kot je v resnici. Gotovo bi se mu podal še samodejni menjalnik, vendar svoje delo precej dobro opravlja tudi ročni s šestimi stopnjami. Razmerja so izračunana tako, da je pri hitrejši vožnji še vedno tih, z mesta pa se dokaj odločno požene.

Zadnja sedeža boste lastniki tega avtomobila verjetno zelo redko uporabljali. Je pa res, da boste takrat, ko bo nuja, srečni, da ju imate. Vendar potem za prtljago praktično ne bo prostora, saj prtljažnik v tem primeru sprejme le za 130 litrov vsebine. Na počitnice bo tako še vedno potrebno z dvema avtoma, manjše družine pa bodo s ponujenim prostorom več kot zadovoljne. Klop v drugi vrsti je možno vzdolžno pomikati za kar 24 centimetrov, naslonjalom pa nastavljati naklon, zato udobja ne bo manjkalo, nad glavami pa se razprostira veliko panoramsko strešno okno, ki je pri +2 serijsko. Zadnja sedeža se sicer zelo enostavno z enim potegom zlagata v dno in, logično, s svojimi merami bosta zasilno udobje nudila otrokom, ki jim ne bo odveč lesti nazaj preko preklopnih naslonjal v drugi vrsti.

Občutljive bo morda zmotila velika količina cenene plastike, saj za 32 tisoč evrov že lahko pričakujejo nekaj več razvajanja, je pa zato oprema pri tem paketu zelo bogata. Kamera za pomoč pri parkiranju zadaj vam bo sicer pomagala, vendar bi bilo še bolje s senzorji. Ksenonske žaromete boste takoj vzljubili, verjetno tudi ogrevane usnjene sedeže, mešane občutke pa vam bo pustil velik 7-palčni zaslon. Na njem se prikazujejo vse informacije, vključno z navigacijo, ima pa zelo neroden vmesnik z gumbi, ki bi bil bistveno bolj enostaven v primeru zaslona, ki bi bil občutljiv na dotik. Zato je morda boljša izbira paket opreme 'premium connect', kjer je zaslon sicer za dva palca manjši, a z občutljivostjo na dotik bolj praktičen. Da CD-izmenjevalnik pogoltne šest CDjev, je čisto OK, vendar nam je pri testnem po kakšnih dveh urah predvajanja začel preskakovati, ker se je tako pregrel.

Izjemna priljubljenost qashqaija je tako 'pripeljala' še en zelo dober avtomobil, ki je dejansko nekje na pol poti med običajnimi kombilimuzinami, SUVji in enoprostorniki. Točno tisto, kar bi danes večina proizvajalcev rada prodajala pod nazivom 'križanec'. Vendar ima Nissan tudi tu bistveno prednost – štirikolesni pogon. Z njim je zelo zmogljiv tam, kjer bi večina po izgledu bolj zmogljivih vozil že zdavnaj upehala, pa je še vedno le 'bratranec terencu'.