Mišičasti maratonec

V šesti generaciji golfa, pa so njegovi stvaritelji iz Wolfsburga obudili ime, ki je med 'dizli' ravno toliko cenjeno kot pri 'bencinarjih' GTI. In lahko bi rekli, da ponuja najboljše iz dveh svetov: da ima mišice in da je vzdržljiv. Več kot četrt stoletja nazaj se je pojavil prvi golf GTD. 1,6-litrski turbodizel s hladilnikom polnilnega zraka je tedaj zmogel zavidljivih 59 kilovatov. Teza, da je plinsko olje samo za v traktorje, delovne stroje in kamione, je bila ovržena. Tudi na dizel gre golf lahko presneto hitro. Dandanašnji GTD zmore že kar 125 kilovatov in krepkih 350 Nm navora. Ta dvolitrski agregat, ki nafto v štiri valje dobiva preko skupnega voda, ga do stotice potegne v osmih sekundah, 122 kilometrov na uro kasneje pa doseže največjo hitrost. Največji skeptiki bodo dejali, da dizel v športni avto sodi ravno toliko kot bencin v delovni stroj, vendar ni povsem tako.

Veseli me, da minevajo časi, ko so dizli pri okoli dva tisoč vrtljajih naenkrat sunkovito potegnili, pod tem pa so bili praktično mrtvi. To je sploh veljalo ravno za Volkswagnove TDI-je. Sedaj je navora dovolj že pri nizkih vrtljajih, potem pa zvezno vleče celo nad 4000, saj največjo moč doseže pri za dizla kar visokih 4200 vrtljajih. Skali hitrosti do 280 kilometrov na uro in motornih vrtljajev le do 'šestice' navsezadnje lahko gresta skupaj. Kljub dinamični vožnji se je poraba gibala pod osmimi litri, kar je za takšne zmogljivosti izvrsten rezultat. Še celo zvok je športen, kot je za dizla to sploh mogoče.

Tudi pri vožnji vas GTD ne bo razočaral. Kljub temu da nima elektronsko prilagodljivega podvozja. Nasprotno, navduševal vas bo z odličnim razmerjem med športnostjo in družinsko vsakodnevno uporabnim avtomobilom. Vožnja je, tudi zaradi izrazito športnih gum, zanesljiva in daje vozniku izvrsten občutek. Podvozje je izvrstno in avto zaradi tega otročje lahko vodljiv. Meja zdrsa je postavljena zelo visoko, čeprav je jasno, da veliko navora na le sprednjih kolesih pomeni nekaj slabšo trakcijo, kar boste hitreje opazili zaradi utripajoče lučke med merilniki kot dejansko čutili na volanu, saj elektronika hitro poseže v krotenje. Če je oprijem dober, so lahko tudi izstopne hitrosti iz ovinkov velike, krasno pa se GTD znajde še med prehitevanji ostalih avtomobilov. Volan je dobro oprijemljiv, čeprav zaradi preseka spodaj malo neroden. Dovolj je komunikativen, le za odtenek premalo posreden. V veliko pomoč vozniku predvsem ponoči so odlični biksenonski žarometi, ki imajo dodano funkcijo usmeritve snopa žarometov tja, kamor so obrnjena kolesa. Dodatna oprema, ki je vredna nakupa.

Na zunaj boste 'dizelskega GTIja' od originalnega ločili po napisu GTD v maski in na zadku, po izpušni cevi, ki je tu dvojna in le na levi strani ter po posebnih 17-palčnih platiščih. Od civilnega golfa se GTD loči še po zajetnejšem sprednjem odbijaču, strešnem spojlerju in po tej posebni rdeči barvi vozila. V notranjosti sramežljivo razkazuje svoj pedigre. Tu so aluminijaste stopalke, prisekan, vendar na pravih mestih odebeljen volan, ter odlični sedeži z značilnim nostalgičnim karo-vzorcem. Kljub tej nemški 'sterilnosti' je delovno okolje odlično in domače tudi voznikom športnih vozil. Izdelavni materiali kot tudi končna izdelava in obdelava so na najvišji ravni, zato golf še vedno postavlja merila za ta avtomobilski razred. Prostora bo dovolj za štiri, za pet le pogojno, bo pa zaradi dvojih vrat na vsakem boku močno olajšan dostop tudi na zadnja sedišča. Za njimi pa vas bo pričakalo vsaj 350 litrov lično obdelanega prostora, namenjenega prtljagi.

Žal že običajen golf ni poceni, sploh pa ne takle. V osnovi vas bo stal več kot 25 tisočakov, z nekaj dodatne opreme pa več kot 30. Zaradi popularnosti dizelskega agregata je celo dražji (200 EUR) od močnejšega, a tudi bolj žejnega GTIja. Slednji, jasno, ponuja še več veselja za volanom, lepši zvok in za kakšna dva litra večjo porabo. Bolj očitno razkazuje svoje mišice, medtem ko je GTD lahko povsem krotek sopotnik na dolgih vožnjah, kjer je pomemben tudi strošek goriva. Ampak jaz bi vseeno izbral GTIja.