Psihiater

Slednji ga je pomirjal v prometnem zamašku, poslušal kletvice, ko ga je izsilil nepreviden ali objesten voznik, in bil najboljši prijatelj, ki mu voznik razlaga o njegovi luštni tajnici. Vendar je S80 v zadnji izdaji skrenil s te začrtane smeri. Začel je vzbujati čustva. Le redki boste opazili, da je ta največji švedski avtomobil prišel iz 'ordinacije' lepotnih popravkov. V osnovi je S80 še vedno ostal zašiljena limuzina precej ostrih linij, vendar so se njegovi stvaritelji lotili vseh preverjenih tehnik pomlajevanja. Nova je motorna maska z odbijačem in prednjimi žarometi. Spremenjen je tudi zadnji odbijač z zadnjimi svetili. Največ zaslug za privabljanje pogledov pa pripišemo biserno beli barvi ter paketu R-design, ki s podaljški pragov in spojlerji tipičnim voznikom te znamke vzbuja še nepoznane občutke. Victoria Silvstedt na štirih kolesih. Brez obotavljanja lahko rečem, da bi tako moral izgledati vsak S80.

Logično nadaljevanje sledi v notranjosti. Najkvalitetnejša plastika, aluminij in mehko usnje so gradniki voznikovega delovnega okolja oziroma 'psihiatrovega kotička'. Aluminij je prisoten na volanskem obroču in je gradnik stopalk za upravljanje vozila. V manjši meri ga najdemo tudi kot dekorativni element na ostalih delih kabine. Komandni pult resda izgleda kot v kakšnem letalu. Polno je gumbov in lučk, vendar če je tako dobro za pilote, je tudi za voznike. Vsak gumb ima smiselno označbo, torej se hitro ugotovi njegova funkcija, brez podrobnega branja navodil za uporabo. Le zaslon navigacije, ki se iz 'armaturke' dvigne kot glava noja, ni v istem 'sozvočju' kot ostali 'toni'. Narejen je iz manj kvalitetnih materialov, največjo kritiko pa si zasluži, ker grobo posega v voznikovo vidno polje. Udobje in ugodje voznika ter tudi ostalih potnikov bo na zelo visoki ravni. Velika in udobna sedeža razvajata spredaj, voznikov je celo elektronsko podprt, čeprav smo za limuzino tega kova enako pričakovali tudi pri desnem. Dovolj prostora je zadaj za noge, ramena in glave vseh treh potnikov in S80 bo poskrbel, da bodo njegovi varovanci na cilj prišli varno in spočiti.

Do neke mere je to sicer res. Vendar je bil preizkušeni primerek podvržen tudi utrjevanju vzmetenja. Posledično dotični S80 ni več križarka za brezčasna potovanja, temveč želi poseči tudi med kupce, ki imajo radi bolj dinamično vožnjo. Čudežev zaradi prednjega pogona in težkega agregata ne gre pričakovati, ker nos zelo očitno sili naravnost, vendar se zaradi bolj čvrstega podvozja in bolj neposrednega volana voznik z večjo mero zaupanja spusti v ovinek. Vendar, to ni S80, ki smo ga vajeni, saj od njega najbolj pričakujemo varno in umirjeno vožnjo. K temu v veliki meri pripomorejo varnostni sistemi, ki jih Volvo s ponosom vgrajuje v svoja vozila: sistem za opozarjanje na vozilo v mrtvem kotu, za opozarjanje pred prekratko varnostno razdaljo ter sistem pred nenadzorovanim menjavanjem voznega pasu. Vsi so skupaj še z aktivnim tempomatom sladkorčki, ki sodijo v volva veliko bolj kot trdo podvozje.

Tudi novi motor D5 je razlog, zaradi katerega je volvo lahko ponosen. Če je predhodnik za 'sveto nemško trojico' počasi začel izgubljati sapo zaradi z močjo preskromnega agregata, so novincu za boljše zmogljivosti pritaknili še en turbinski polnilnik, kar se odraža v 15 kilovatov bolj 'nakvihtan' agregat, ki bo sedaj lažje držal korak. Čeprav prirastek moči na papirju ni tako velik, je v praksi lepo občuten, saj agregat lepše deluje v širšem delovnem območju. Nekateri se bodo pritoževali nad njegovo glasnostjo, vendar tudi če je glasen, ima petvaljnik svojstven napev, zaradi česar mu deloma spregledamo že prej omenjeno hibo. Odličen partner je šeststopenjski samodejni menjalnik, imenovan geartronic, ki svoje delo opravlja zgledno. Zaradi obilice navora nima pretežkega dela, saj 'skandinavcu' vedno zagotavlja dobro vleko, ni pa športen kot je lahko pri kakšni drugi znamki, ker se včasih preveč obotavlja. Morda se bo komu na hitro zdela poraba goriva velika, vendar tudi testnih 9,5 litra ni razlog za preplah. Nasprotno, po zaslugi velike posode za gorivo in lahke desne noge je potovalni računalnik enkrat pokazal doseg celo 1250 kilometrov, kar pa je že konkretna cifra.

Volvo je dokazal, da lahko in zna stopiti iz začrtane poti. Vozniki te švedske znamke od svojega 'psihiatra' pričakujejo neutrudljivo vožnjo in to je način, ki mu, ne glede na druge kvalitete, še vedno tudi najbolj ustreza.