Ambicija po popolnosti

So znamke, pri katerih bi lahko na dolgo in široko razpredali o obliki in skritih linijah, in je Audi. Oblikovno precej zadržana, lahko rečem tudi precej monotona znamka, ki skoraj nikoli ne navdušuje z obliko. Ne trdim, da so njihovi avtomobili oblikovno neokusni, daleč od tega, a z nekaj svetlimi izjemami vsi po vrsti izgledajo enako. Le poskusite ugotoviti, kako veliko številko nosi audi, ki se pelje kakšnih petdeset metrov za vami. Skoraj nemogoče je, če ravno ne poznate ukrivljenosti led diod v sprednjih žarometih vseh modelov, po tem jih namreč najlažje ločite. Marsikdo v primeru novega A3 niti ne bo opazil, da je to povsem zadnja in najnovejša generacija. In marsikomu takšna oblikovna diskretnost ustreza, ker ne želi izstopati in ga navdušijo drugi elementi. Tudi nas so.

Za uporabnika povsem nepomembna lastnost je razmik med notranjo oblogo vrat in pločevino, vsaj danes, ko so vsi proizvajalci že izjemno natančni. A vam razmik omenjam zato, da boste lažje ugotovili, kako obsedeni so z najmanjšimi podrobnostmi pri Audiju (verjetno tudi še kje drugje, da ne bo pripomb), in zakaj je cena takšna, kot je. Omenjeni razmik je manjši od milimetra in pri Audiju zagotavljajo, da bo takšen ostal tudi po dvajsetih letih. Samo meritev tesnenja vrat pri enem Audijevem modelu stane toliko kot enodružinska hiša.

Kakorkoli že, predstavniki premijskega segmenta so pogosto obsedeni z malenkostmi in takšnih je od lani precej na novo, saj so na ceste zapeljali še volvo V40, BMW serije 1 in mercedes-benz A, torej sami neposredni tekmeci audiju A3, kar pomeni, da ga čaka dokaj težko življenje. Bi lahko dodal še, da ga težko življenje čaka še zaradi golfa, ki stoji na enaki osnovi in je vrhunsko izdelan ter odličen, a golfa ljudje, ki kupujejo audije, niti 'povohajo' ne, zato je popolnoma vseeno, če pri Volkswagnu za manj denarja lahko dobite podoben izdelek.

Podoben, a ne enak, to je potrebno razumeti. A3 namreč ponuja stopničko boljše doživetje, saj je prav vse še za odtenek boljše. Začne se z notranjostjo, ki ji glede kakovosti ne morem zameriti prav ničesar, le redko kje je namreč notranjost tako kakovostna kot v audijih. Ergonomija si zasluži petico, stikal je izjemno malo in zato vse skupaj deluje lepo urejeno, kljub bogati opremi testnega avtomobila. Za dvig velikega zaslona skrbi eno stikalo, za nastavitve podvozja drugo, vrtljivi gumb z nekaj stikali pa služi za upravljanje radia, navigacije in vseh ostalih nastavitev. Minimalistično in uporabno.

Spredaj boste sedeli zelo dobro, ker sta sedeža vrhunska, zadaj pa malce manj, ker vam bo pri kolenih prostora hitro zmanjkalo. Prostornost pač ni ena od prioritet, za kaj takšnega kupite golfa, če se boste v avtomobilu pogosto vozili štirje. Ali pa štirivratnega A3 sportback. Bi rekel, da je ta avtomobil namenjen le dvema, a kaj, ko bolj priročno postavljenih sidrišč isofix ne boste našli nikjer. Ena stvar pa je vseeno, ki jo pogrešam in jo golf ponuja. Brezstopenjsko odpiranje vrat, ki ostanejo na mestu, ne glede na to, v katerem položaju jih pustite, kar je na parkiriščih nadvse priročno.

Nova generacija A3 je tudi občutno lažja od prejšnje, kar se pozna pri vodljivosti. In tudi pri udobju, saj je lažji avtomobil lahko udobnejši pa bo enako dobro sledil voznikovim volanskim ukazom. Tudi ko podvozje ni v načinu dynamic, se A3 pelje izjemno lahkotno. Ne želim pretiravati, ampak se res pelje neverjetno lahkotno, kot bi bili zliti z njim in dejansko del avtomobila. Da bi nos za vsako figo v zavoju rinil naravnost, kot je bilo ob hitrejši vožnji to v navadi pri audijih, ni ne duha ne sluha. In čeprav nastavljivih vzmetenj ne maram kaj dosti, ker v športnejših programih ne ponudijo boljšega občutka, ampak običajno le odlično usklajeno delovanje spremenijo v trdo poskakovanje, dejansko tukaj zadeva ni slaba. Občutek na volanu je še vedno sicer malce električno umeten, a zelo dober, v načinu dynamic pa je servo mehanizem kar pretežak. Vzemite avtomobil brez tega in boste vseeno zadovoljni, vam zagotavljam. Le pred sosedi se ne boste mogli toliko hvaliti, če vam je to pomembno.

Potem pridemo do motorja, tokrat dvolitrskega dizelskega TDI. O njem smo pisali že toliko, da le težko dodam še kaj novega. Je dober in glede na to, da je shujševalna kura avtomobilu odpeljala nekaj kilogramov, lažje diha tudi agregat. Na testu je porabil le okoli 5,5 litra, je lepo prožen in navzven malce robat, znotraj pa se ga praktično ne sliši. A glede na to, da Audi ponuja še odlične bencinske agregate TFSI, sam dizelskega motorja ne bi izbral in bi najbrž posegel po 1,4 TFSI z izklapljanjem valjev, saj A3 ni namenjen dolgim potem, kjer bi nekoliko manjša poraba goriva prišla v poštev. Predvsem pa že znamka ni namenjena varčevanju. Zato nad ceno nekaj stotakov manj od 35.000 evrov ne smemo vihati nosu, kljub temu da je za skoraj sedem tisočakov pri tej številki poskrbela dodatna oprema. Je drago, nesramno drago, a tehnološki in kakovostni vrhunci pač ne morejo biti poceni. In za postavljenje pred ostalimi avtomobil pač mora biti drag, ni tako?

Kljub superlativom v zgornjih stavkih zame avtomobil ni popoln. Resda tehnoloških napak praktično nima, a mi tako kot ultramoderna vila, ki odlično izgleda, a je bivalno sterilna, vse dokler je ne napolnimo z običajno kramo, tudi A3 deluje preveč sterilno. In tukaj mi je kateri od tekmecev bolj všeč. Spet drugim pa takšen A3 ravno zaradi nevpadljive sterilnosti.