Povsem samosvoj

Eos je pravzaprav precej poseben avtomobil in zapolnjuje zelo ozko nišo, ki pa vseeno privablja določeno število kupcev. Je tekmec focusu, astri in še nekaterim, vsem seveda v brezstrešnih izvedbah, ni pa tekmec golfu kabriolet. Pa čeprav oba slonita na enaki platformi in sta tudi podobno dolga ter imata enake motorje. Podobno dolg je tudi beetle, tudi ta je lahko kabriolet, a je karakterno drugačen avtomobil, ki privablja povsem drugačne kupce.

Razlika, in to velika, je že v sami strehi. Golf ponuja platno, pri eosu pa je ostrešje trdo. In posebej inovativno oziroma nenavadno, kar lahko opazite že pri samem zlaganju oziroma razprostiranju. Streha je sestavljena iz petih kosov in je posebna že zato, ker ponuja strešno okno, česar ne ponuja prav noben drug. Prednost takšnega ostrešja je boljša zvočna zatesnjenost, slabost pa to, da zasede več prostora. Ob zloženem ostrešju je zgornji del prtljažnika poln, strehe pa niti ne boste mogli zložiti, če prej ne bo v prtljažniku pravilo nameščena in zataknjena posebna varnosta predelna stena. Pa tudi za avtomobilom mora biti nekaj prostora, drugače bo senzor prekinil odpiranje, da ga ne bi nehote poškodovali. V koloni je pred semaforjem zato morda sploh ne boste uspeli odpreti... Tudi odpiranje med počasno vožnjo bi uporabnost precej povečalo, kar ponuja golf, eos pa ne.

Razlog za test tega eosa je prenova. Z njo je dobil bolj agresivno zunanjost po vzoru ostalih modelov, ta pa s svojimi ostrimi robovi deluje bolj agresivno od tiste, ki jo je zrisal Robert Lešnik. Nove so luči in nova sta odbijača, kozmetični popravki pa so dovolj, da eos deluje atraktivno. Tudi znotraj je nekaj sprememb, a najbolj boste cenili usnje, ki bolje odbija žarke UV in se zato na soncu manj segreva. Sicer pa eos še vedno ostaja udoben in umirjen kabriolet, ki nima športnih apetitov in vas bo najbolj navdušil med udobnim križarjenjem po podeželju. Tudi če vas bo več, eos je namreč pravi štirisedežni kabriolet, pri katerem zadnja dva sedeža nista le zasilna, ampak ponujata dovolj prostora. Le najvišji bodo navrgli kakšno kritiko o pomanjkanju prostora nad glavami (pri kolenih ga je dovolj), če bo ostrešje seveda zaprto. Vsi ostali bodo sedeli dovolj udobno.

Pa pihanje okoli pričesk? Veter vas ne bo motil nekje do hitrosti 70 km/h, pri hitrejši vožnji pa boste morali postaviti vetrno zaščito. Ta se namesti tako, da dejansko zapre zadnja sedeža in se takrat v eosu lahko vozita le dva, a uspešno odpravi pihanje. Celo tako uspešno, da vam bo med vožnjo po mestu presneto vroče, ker sploh ne bo pihalo. Pri vožnji po avtocesti ali podeželju boste zato imeli nameščeno, v mestu pa ne, ker bo prevroče. Za nameščanje se boste morali ustaviti, je pa manever vseeno preprost in hiter, da vam ne bo vsakič požrl živcev.

Testnega eosa je poganjal dvolitrski dizelski motor, ki smo ga preizkusili že tolikokrat, da o njem ne gre izgubljati besed. Je dober in prožen, na testu pa je porabil okoli šest litrov, pri čemer je bila streha večinoma odprta in zračni upor večji. Je skratka dober, a menim, da v kabrioleta dizelski motor ne sodi. Zlasti ne, če imate na voljo tako odlično alternativo, kot so bencinski motorji TSI, ki tudi ne porabijo veliko in so zvočno bolj elegantni. Pohvalim lahko menjalnik DSG in ga v tem avtomobilu proporočim. Nič ni namreč bolj lahkotnega pri križarjenju kot samodejni menjalnik. Nišni eos ima seveda svojo ceno. Takšen kot testni stane nekaj več kot 33.000 evrov, kar ni malo. A užitki niso bili nikoli poceni, zlasti tisti z vetrom v laseh ne.