Razlog za dokaj pozen vstop v elektrifikacijo vozil je po besedah Mercedes-Benza v tem, da niso želeli le ponuditi električnih vozil, temveč celotno storitev, torej vse stebre, ki se tičejo njih in lastnikov. Lasten razvoj baterij, s čimer lahko kontrolirajo, od kod prihajajo surovine, lastno infrastrukturo pa svetovanje strankam, mrežo za polnjenje vozil in tako naprej. Prva dva, ki sta zapeljala na ceste, sta torej dva kombija: EQV, za katerega pravijo, da je kar veliki električni enoprostornik, in pa e-vito, zaenkrat le v potniški različici. Še dva modela prihajata prav kmalu, in sicer EQC in EQA, pozneje pa tudi prestižni EQS.
Veliko elementov imata EQV in e-vito skupnih, v določenih pa se seveda razlikujeta. Obema je skupna okoli 700 kilogramov težka baterija, ki je nameščena v dnu vozila in za začetek skrbi za nizko težišče, ponuja pa 100 kilovatnih ur energije, od tega je neto (torej uporabnih) 90 'kvur'. Masa takšnih vozil znaša 2.600 kilogramov, največja skupno dovoljena masa obeh pa je tudi enaka, in sicer tri tone in pol. EQV ima na voljo do 8 sedežev, e-vito pa enega več. Po WLTP naj bi bil doseg okoli 350 oziroma 360 kilometrov, druga vrednost velja za kanček lažji e-vito.
Razlika je v hitrosti polnjenja. Na klasičnih polnilnicah z dvosmernim tokom se bosta oba polnila z do 11 kilovati, na enosmerni polnilnici pa EQV s kar 110 kilovati, pri nas torej le na polnilnicah Ionity, ker ostale takšne moči ne omogočajo. S takšnim polnjenjem naj bi v petnajstih minutah povečal doseg za okoli 200 kilometrov, sicer pa bo baterija 80-odstotno polna v vsega 45 minutah. Hitrost polnjenja e-vita je serijsko omejena na 50 kW, doplačilno pa je mogoče tudi polnjenje s 110 kW. Elektromotor ima v obeh primerih 150 kW moči, vozniku je na voljo več voznih programov ter več stopenj agresivnosti rekuperacije energije. Najvišja zavira tako učinkovito, da zaviranje s stopalko večinoma ni potrebno.
Glavna razlika med obema je jasno v namembnosti in ponujanju stopnje udobja. EQV je elegantnejši predstavnik, po katerem bodo posegali fizični kupci in bo torej v vlogi družinskega električnega vozila, ali pa bo služil VIP oziroma ’shuttle’ prevozom. Večinoma bo prevažal bolj petične kupce, ki pa preveč vseeno ne bodo smeli biti razvajeni, saj luksuznih sedežev v drugi vrsti tukaj ni mogoče izbrati, tista sta na voljo le v klasično gnanem razredu V. Sicer pa boste EQV navzven hitro prepoznali po drugačni maski s črno obrobo, pa modrih napisih in polnilni vtičnici na nosu, znotraj pa po modrem oblazinjenju z vijoličnimi šivi.
E-vito tourer po drugi strani bolj nagovarja službe, kot so taksisti, velikokrat si ga predstavljajo tudi kot vozilo za hotele, ki svoje stranke potem prevažajo do letališča in podobno. Torej bo večinoma vpet v gospodarske dejavnosti, zato je luksuza in elegance zunaj ter znotraj manj. Vseeno tudi takšen, enako kot EQV, stoji na izboljšanem podvozju Plus, najbrž zaradi dodatne mase. Pri obeh modelih je doplačilno na voljo še zračno vzmetenje Airmatic, ki ponudi več udobja, obenem pa vozilo z njim za 3 centimetre lahko tudi dvignemo, če je podlaga res slaba.
Največja hitrost obeh je omejena na 140 km/h in jo z doplačilom lahko povečajo na 160 km/h. Pri Mercedes-Benzu v prihodnosti računajo na polnjenje preko mreže Me Charge, zaenkrat pa pri nas za to storitev uporabljajo mrežo Plugsurfing, kjer je voznikom po celotni Evropi na voljo več kot 200.000 polnilnih mest. Sicer pa priporočajo kupcem še dodaten nakup hišnega 'wallboxa', torej hišne polnilnice. Mimogrede, e-vito je na voljo le v dolgi ali ekstra dolgi različici, v kratki pa ne.
Garancija na baterijo znaša 8 let oziroma do prevoženih 160.000 kilometrov in v tem obdobju ne sme pasti pod 70 odstotkov prvotne zmogljivosti. Še letos bosta na voljo tudi tovorna e-vito in e-vito sprinter, oba s 35-kvurno baterijo, za doplačilo pri sprinterju bo baterija ponujala 47 kWh. Cena električnega EQV znaša 77.277 EUR, e-vito stane vsaj 69.937 EUR oziroma tisočak več v primeru ekstra dolge različice.