Henry Ford II ni zagrabil vabe

Alejandro de Tomaso, slavni argentinski podjetnik in nekdanji dirkač, ki je do smrti zavračal italijansko državljanstvo, se je na sredini petdesetih let oženil z bogato vnukinjo (Elisabeth Haskell) ustanovitelja (William C. Durant) koncerna General Motors, posledično se je na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja lahko pričel ukvarjati s proizvodnjo lastnih avtomobilov. Leta 1967 se mu je ponudila prva možnost za razširitev imperija, ker je takrat izvedel nakup svetovno znane oblikovalske hiše Ghia, za katero je tedanjemu lastniku (Rafael Trujillo, sin tedanjega diktatorja v Dominikanski republiki) odštel približno 650.000 ameriških dolarjev. Do prekretnice je prišlo leta 1969, ko si je de Tomaso omislil nakup še ene svetovno znane oblikovalske hiše (Vignale), takrat je prišel v stik tudi z lastniki znamke Ford. Vse to je pripeljalo do kasnejšega (junij leta 1970) Fordovega prevzema (80 odstotni lastniški delež) znamk De Tomaso, Ghia in Vignale.

Tesno prijateljevanje Alejandra de Tomasa s tedanjim prvim možem (Henry Ford II) znamke Ford, ki je bil znan ljubitelj vsega, kar je dišalo po Italiji (od tam je 'uvozil' tudi drugo ženo (Christina Veltere)), je pripeljalo tudi do ideje o nakupu še ene italijanske znamke (Lancia) avtomobilov, čeprav se je Henry Ford II prvotno zanimal samo za nakup dveh italijanskih avtomobilskih znamk (Alfa Romeo & Ferrari). Ker Henry Ford II ni bil ravno najbolj prepričan v to, da si želi nakup znamke Lancia, ki je takrat slovela po naprednih in izvirnih tehničnih rešitvah (za to znamko pravijo, da so jo takrat vodili inženirji, ne pa računovodje …), se je Alejandro de Tomaso leta 1969 domislil ideje, kako bi to avtomobilsko znamko naredil bolj privlačno v očeh tedanjega prvega moža koncerna Ford. V ta namen je najel svojega prijatelja in najljubšega oblikovalca (Tom Tjaarda) in mu naročil preoblikovanje serijske fulvie kupe. Tako se je rodila unikatna fulvia HF competizione, ki jo Tjaarda opisuje kot eno izmed najbolj uspelih njegovih kreacij, čeprav je Tjaarda kasneje oblikoval tudi nekaj resničnih ikon avtomobilizma (autobianchi / lancia Y10, prvotni fiat 124 spider, nekaj GT ferrarijev, prvo Fordovo fiesto in večino serijskih modelov znamke De Tomaso), dobro pa smo njegovo delo poznali tudi Jugoslovani, ker je ravno on tisti, ki je osvežil, odnosno posodabljal izgled večine serijskih osebnih modelov Crvene Zastave, poleg tega je ustvaril tudi zastavo 101 'poly', poltovorno različico legendarne 'stoenke'.

Lancia fulvia HF competizione, ki jo je ustvaril Tom Tjaarda, je posebna zaradi naprednega oblikovanja (v smislu izboljšanja aerodinamike) in nekaterih zanimivih  tehničnih rešitev (prednji dvižni par glavnih žarometov, nastavljiv zadnji usmernik zraka, tanjše (-3 mm) in lažje vetrobransko steklo belgijske znamke Glaverbel, spremenjena zasnova motornega koša (posledično je vgrajeni pogonski sklop sedel občutno nižje (-30 mm) kot pri serijskem kupeju) in pa nova geometrija zadnjega kolesnega para). Pod motornim pokrovom te, nekoliko lažje fulvie 1.6 HF se skriva serijski bencinski V4 motor (114 KM / 84 kW pri 6200 vrt./min.), ki je serijsko fulvio HF (masa: 970 kg) lahko pognal do 174 km/h (0-100 km/h: 10,9 sekunde). Ker je fulvia HF competizione, ki so jo ustvarili pri znamki Ghia, bolj aerodinamična in lažja od serijske verzije, je po vsej verjetnosti tudi nekoliko zmogljivejša. Avtomobil je po koncu salonskega življenja, kjer so ga razkazovali potencialnim kupcem, pristal v rokah nečaka ustanovitelja (Afredo Vignale) znamke Vignale, ki ga je obdržal za približno 20 let. Kasneje so ta avtomobil prodali aktualnemu britanskemu lastniku, ki ga je obnovil in povrnil v prvotno stanje. Ta posebna lancia z neprecenljivo zgodovinsko vrednostjo je še vedno naprodaj, vaša je lahko za odštetih 140.000 britanskih funtov. Pa naj še kdo reče, da stari 'štirikolesni Italijani' slabo ohranjajo vrednost.