55 let modela 1000/1100 MB

V primeru škode 1000/1100 MB (Mladá Boleslav) gre za takrat povsem sodobno 4-vratno limuzino iz spodnjega srednjega razreda, ki se je s svojo zasnovo (pogonski motor + pogon zadaj) zgledovala po nekaterih podobno zasnovanih tedanjih zahodnih serijskih modelih različnih proizvajalcev, čeprav so imeli pri znamki Škoda na začetku razvoja tega serijskega modela drugačne ideje, ker so na začetku razvoja ustvarili tudi prototipno škodo 976, ki naj bi imela motor spredaj in prednji pogon, vendar v tedanji češkoslovaški strojegradnji ni bilo domačega podjetja, ki bi bilo sposobno zasnovati in izdelati primerne homokinetične zglobe, uvoz takšnih sestavnih delov iz 'gnilega zahoda' pa ni prišel v poštev, zato so se Čehoslovaki pri dokončni verziji modela 1000/1100 MB odločili za vgradnjo pogonskega motorja v zadek ter posledični zadnji pogon.

Sam razvoj tega modela pa sega v leto 1955, ker so pri znamki Škoda takrat prejeli politično pogojen ukaz o razvoju povsem novega osebnega vozila, ki je na začetku nosil interno oznako NOV (Novy Osobni Vuz – novo osebno vozilo). Že leta 1956 so pri znamki Škoda tedanjim oblastnikom in predstavnikom državne izvozne družbe Motokov predstavili tri različne prototipe (prototipi z oznakami 976, 977 in 978) z vgrajenim 1,0-litrskim bencinskim 4-valjnikom. Prototip z oznako 976 so oblastniki zavrnili iz prej omenjenih vzrokov, ustrezal jim ni niti prototip z oznako 978, ker je bil po velikosti, zasnovi (pogonski motor spredaj, zadnji pogon) in obliki preveč podoben modelu octavia. Tako se je v končni izbor prebila samo prototipna škoda 977, ki je nastala v dveh različicah. Oznaka 977-1 (1956) je predstavljala prototip z zračno hlajenim pogonskim sklopom v zadku, obstajala pa je tudi prototipna škoda 977-2 (1957) z vodno hlajenim pogonskim sklopom, ki ji je na koncu v nekoliko spremenjeni podobi le uspelo priti v serijsko proizvodnjo, ker se je tekom razvoja (leta 1958) prelevila v 4-vratno prototipno škodo z oznako 989, na koncu pa v serijsko škodo 1000/1100 MB.

V razvoj in izdelavo tega avtomobila so pri znamki Škoda na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja vložili veliko sredstev, ker so v Mladi Boleslavi ob pomoči približno 300 domačih in tujih podjetij, ki so prispevala opremo za proizvodnjo, postavili 40 novih proizvodnih hal in 13 kilometrov novih cest na skupni površini, ki je zajemala približno 80 hektarjev. Za serijsko proizvodnjo modela 1000/1000MB (dolžina: 417 cm, širina: 162 cm, višina: 139 cm, prostornina prednjega prtljažnika: 220 litrov, masa avtomobila: 755 kg), ki premore tudi samonosno karoserijo in 4 posamično obešena kolesa, so Čehoslovaki potrebovali približno 665 delov iz jeklene pločevine, samo karoserijo pa so ustvarili ob pomoči približno 6.900 varjenih točk. Škoda 1000/1100MB je bila še pred začetkom proizvodnje deležna tudi intenzivnih testiranj, ker je 50 predserijskih primerkov do maja leta 1962 prevozilo skupnih 1.598.840 testnih kilometrov, med drugim so testne škode obiskale tudi kraje v tedanji Sovjetski zvezi, kjer se je temperatura lahko spustila na - 45 stopinj Celzija. Kot posebnost v proizvodnem procesu pa omenjajo posebno obdelavo nekaterih aluminijastih motornih delov ob pomoči stiskalnic po postopku, ki ga je že leta 1922 patentiral inženir Josef Polák.

Za samodejno premikanje tega legendarnega serijskega modela znamke Škoda so na začetku proizvodnje uporabili hišni 1,0-litrski bencinski štirivaljnik v povezavi s 4-stopenjskim ročnim menjalnikom in z motornim blokom iz aluminija, ki je na začetku kariere mobiliziral 27 kW (37 KM) pogonske moči. Ker je ta škoda lahka je razpoložljivih 37 KM (27 kW) zadostovalo za doseganje največje hitrosti 120 km/h, nizka pa je bila tudi povprečna poraba goriva (od 7 do 8 litrov) na vsakih 100 prevoženih kilometrov. Leta 1966 se je pojavila nekoliko močnejša različica z vgrajenim 1,0-litrskim atmosferskim 4-valjnikom, ki je lahko mobiliziral 32 kW (43 KM) pogonske moči. V naslednjem letu (1967) so pri znamki Škoda predstavili še model 1100 MB (38 kW/52 KM), istočasno pa tudi kupe verzijo 1000/1100 MBX de Luxe (samo 1114 izdelanih primerkov, nekateri viri ob tem omenjajo številko 1400, posledično je kupe verzija danes izredno cenjena in iskana med zbiralci …), še pred tem (1963) so se pri znamki Škoda ukvarjali tudi z idejo o karavanski različici modela 1000 MB, vendar so izdelali samo en vozni prototip, serijske različice, ki bi nadomestila tedanjo octavio combi (1959-1971) pa nismo nikoli dočakali. Kot posebnost škode 1000/1100 MB velja omeniti dodatni prostor za prtljago, ki se je podobno kot pri 'fičku' nahajal med zadnjo sedežno klopjo in motorno pregrado. Poleg tega so bile takšne škode že takrat opremljene s preklopnim parom prednjih sedežev, ki sta se lahko spremenila v par ležišč.

Od začetka proizvodnje (11. april leta 1964) pa vse do avgusta leta 1969 so Čehoslovaki izdelali približno 443.000 primerkov tega modela, ki so ga izvažali (leta 1965 so izvozili približno 70 odstotkov primerkov tega modela) tudi izven območja držav Varšavskega pakta, zato so nekatere škode pristale tudi v Avstraliji.