Krištof, Predoslje

Volan gurman 10

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

Bil je marec leta 1961, ko je slavni Enzo Ferrari prvič vrgel oko na faličen jaguar E-type in rekel, da to je pa najlepši avto kadarkoli narejen. V italijanščini, verjetno. Mislite, da bi leta 2017 pribil isto, če bi videl F-type?

Deli Natisni

Foto: Jure Cehner

4. 6. 2017 ob 16:15

Komentarjev: 0

Samo eno črko višje, dobrih 50 let razlike in končno spet športen jaguar. Serija XK je bila bolj potovalna, F-type pa je avto za uživače, ki znajo vrteti volan. Pod krasnim dolgim pokrovom hrumi trilitrski V6 s 340 'konji' oz. 250 kW. V 5,3 sekunde pospeši do sto, 259 km/h je končna hitrost ... ne, ni najhitrejši, med F-typi je v tem trenutku celo najpočasnejši, dokler se mu ne pridruži še šibkejši z dvolitrskim turbomotorjem, pa je vseeno zabaven kot hudič.

Navduši togost karoserije, ki je seveda tudi tu iz aluminija. Navduši občutek na volanu in navdušijo zelo zmogljive zavore, vse skupaj samo zato, da vi kot voznik uživate in pozabite na hrano. Skoraj bi se še meni zgodilo isto, če ne bi slišal, da v moji zadnji restavraciji v tej sezoni poleg politikov radi jedo tudi nogometaši.

Seveda, v bližini Predoselj je nacionalni nogometni center Brdo in težko si predstavljam boljšo lokacijo za razvajanje nogometašev po napornem treningu. Pa sama gostilna nima korenin v žogobrcu, po zadnjih odkritjih naj bi imela družina že celo 700-letno gostilniško tradicijo, medtem ko sta danes srce gostilne Tomaž in Krištof, ki že 20 let skrbita, da gostje lahko vedno poskusijo kaj novega in se seveda z veseljem vračajo.

Jedi danes ustvarja Uroš Gorjanc, ki verjetno dobro pozna prehranjevalne navade naše nogometne reprezentance, seveda pa sva se strinjala, da dobri avtomobili in dobra hrana pač sodijo skupaj. Marsikaj zanimivega boste lahko poskusili v Krištofu, na primer slastne domače sokove brez sladkorja, ljubitelji vina pa boste kapljico lahko srkali iz zelo posebnih unikatnih kozarcev omejene serije.

Kar se hrane tiče, sem z veseljem preizkusil novo jed - tunin tatar na kumaričnih rezancih s tempuro raka in gelom citrusa yuzu. Pred tem sem začel z ekološko salamo krškopoljca in zaseko z doma pečenimi kruhki, prva topla predjed pa so bili idrijski žlikrofi z dimljeno postrvjo, omako iz ribje juhe, šparglji in kaviarjem postrvi. Naslednja topla jed je bila rižota s traviškim radičem, sirom zbrinc, jakobovo pokrovačo in peno peteršilja, glavna pa jagnječje pleče, počasi kuhano v vakumu, zraven pa še jagnječji kotleti ter polnjen krompir.

Na koncu sem poskusil kar tri sladice in spet ne vem, katero bi vam priporočil, morda bavarsko jagodno kremo s sorbetom jagode in gelom limonine trave, čeprav tudi razstavljena rabarbarina pita s sorbetom jagode in minutnim biskvitom pehtrana ni od muh, da ne govorim o cigari, polnjeni z ganašem, z viskijevim sladoledom na karamelni omaki. Dobro je točno tako, kot se bere.

Huh, če bi bil 'fuzbaler' in takole jedel vsak dan, bi se hitro končala moja kariera, ker bi trebuh postal ena velika žoga, zato je verjetno tudi čas, da zaključim z gurmani. Še zadnjič obiščite naš facebook in odgovorite na težko vprašanje za nagradni meni za dve osebi.