Volan na Facebook-u Uredništvo Oglaševanje
 

Pornografija narave

Toyota land cruiser & Islandija

Avtor prispevka: Matej Mihinjač
Pustolovci imamo vedno seznam dežel, ki jih moramo obiskati v svojem življenju na našem malem planetu, in Islandija je verjetno na marsikaterem med prvimi tremi. Ko smo jo končno obiskali še sami, bi jo brez dvoma postavili na prvo.
Pornografija narave
Foto: Matej Mihinjač
17. 9. 2016 ob 19:00
Komentarjev: 0
toyota land cruiser in Islandija
VIDEO VSEBINA
 
Zapri video

5, 4, 3, 2, 1 … polnoč! Tako smo odštevali sekunde do Iztokovega rojstnega dneva konec junija. Zunaj je bilo seveda še svetlo, sicer s slabimi 10 stopinjami ne ravno poletno toplo, ampak veselje ob prav posebnem doživljanju ’bele noči’ je bilo zelo pristno. Slavljenec si je pripravil celo seznam, kaj vse želi videti; na njem so bili vulkan, lava, ledenik, kakšna nenavadna žival in gejzir. Jasno, na Islandiji z naštetim ne bo težav, lahko pa so s primernim vozilom, zato nas je blizu letališča čakal nič manj kot Toyotin legendarni terenec - land cruiser.

Če želite vsaj malo raziskati tudi notranjost ognjenega otoka, o čem manj terenskem sploh ne razmišljajte. In tam resno mislijo s tablami ’4x4’, saj je veliko prečkanj rek in brezpotij, ki jih niti s tako terenskim avtom, kot je land cruiser, ne boste mogli prevoziti. Je pa še ena težava, če ste vajeni poceni potovanj, najem takšnega vozila vas namreč stane 300 EUR na dan, zato se marsikdo odloči kar za mini-camper v kakšnem kangooju, da lahko sploh obišče deželo. Ko enkrat le uspete zapustiti celinsko Evropo in pristati na letališču Keflavik, južno od Reykjavika, pa se razburljiva pot lahko začne.

Že prvi dan na poti proti severu smo si za prenočišče izbrali – kaj drugega kot vulkan. In seveda nas je takoj presunilo, ko smo videli, kako je bila celotna dolina, po kateri smo se pripeljali, prekrita z lavo. Baje je vse skupaj nastalo pred dobrimi 3.000 leti in trije zelo lepi in enostavno dostopni kraterji so na ogled. Najmanjšega so čisto uničili, ker so rabili gradben material, zdaj pa je seveda zaščiten in če so podatki pravilni, naj bi bil še aktiven.

K sreči smo spali čisto zraven vulkana Grabrok, da smo ga lahko obiskali celo ob enih ponoči in naredili nekaj krasnih fotk, za naslednje jutro pa smo si izbrali vodo. Najprej enostavno, slap Glanni, nekaj minut vožnje stran, potem pa Haunfossar, kjer voda skozi okamenelo lavo teče v dolžini kar enega kilometra. In to iz zemlje. Ampak to seveda ni bilo dovolj, zato je sledila dolga vožnja do slapu Dynjandi, v prevodu bi napisali grmeči zven. Tehnični podatki: 99 metrov višina, 30 širok zgoraj, 60 spodaj, voda neomejena. Gre za enega najlepših slapov na svetu, zato si še kako zasluži vašo pozornost.

Islandija res navduši s slikovito pokrajino. Ves čas se spreminja in naprej smo se spet pripeljali v dolino, ki je cela prekrita z lavo. Pred več tisoč leti jo je nabruhal eden od tisočih vulkanov in ko se je na površju začela ohlajati in strjevati, je spodaj še vedno tekla ter izoblikovala jame. Smo morali prav paziti, da nismo v kakšno padli. Cesta je pa kar dobro urejena za takšen stroj - 4. generacijo najmanjšega predstavnika družine land cruiser, ki mu ponekod pravijo tudi prado. 32 let je že na cestah v tej manjši obliki in je postal kar renome za avtomobile s terenskimi spodobnostmi. Toyota land cruiser proizvaja že 65 let, zato ima z avtomobili za malo bolj zahtevne pokrajine ogromno izkušenj.

Ker še nismo imeli dovolj zahodnih fjordov in ker je dan takrat pač dolg, smo šli še bolj na zahod. Večinoma smo na poti videvali najete kie picanto ali hyundaije i20 in ugotavljali, da je veliko boljše, če imate takšno toyoto, da dosežete tudi kakšne skrite kotičke, ki jih z navadnim avtom niti v sanjah ne bi. Recimo kakšno božansko plažo ali skrajni zahod s prelepimi klifi. Eden tam meri v višino kar 441 metrov in je tudi super dom za galebe, njorke … Še kakšen ’manjši’ cunami bi človek preživel tam.

Otok, ki je velik za 5 Slovenij in je daleč na severu, navduši vsakogar, ki pride tja potovat. Ceste so večinoma v dobrem stanju in poleti odprte, da se lahko pripeljete tudi na kakšne odmaknjene konce, recimo zahodne fjorde. Baje pozimi tja še tisti terenci z velikimi kolesi komaj pridejo, ker je zima pač takšna, kot jo pričakuješ od dežele tik pod polarnim krogom. Nas je čudilo, da jih je 7x manj od Slovencev, ker je pozimi tako mraz in se gotovo radi stiskajo. Ampak v času, ko smo bili mi tam, jih je kar 8 odstotkov šlo gledat nogomet v Francijo, tako da bi Slovenci brez težav izvedli invazijo še s to malo vojsko, ki jo imamo. In ženske so gotovo ostale doma ...

Ne boste verjeli, tam nihče ne zaklepa vrat, ker vsem zaupajo, in medtem ko je Iztok iskal privlačno Islandko, se je ¾ ekipe zabavalo s toyoto. Land cruiser je skoraj nespremenjen na cestah že od leta 2009, pred tremi leti so ga sicer prenovili, lani pa je dobil še nov motor - točno ta, 2,8-litrski turbodizel – ki proizvede 130 kW moči, torej 177 'konjev', in 450 Nm navora. Ampak ja, to je ultimativen avto za Islandijo, ker je tam veliko makadamskih cest, ki jih land cruiser enostavno obožuje in požira za šalo. Udoben je na najbolj neudobnih cestah, kar je velik plus. In kapaciteta rezervoarja? 87 litrov nafte pogoltne, ker ima spodaj rezervno pnevmatiko. Če bi jo imel na zadnjih vratih, ki se odpirajo samo na stran, bi vanj spravili 150 litrov nafte. No, nam se je ravno naprej na poti do mesteca Akureyri prižgala rezervna lučka, tako da smo zopet natočili gorivo, ki sploh ni bilo drago; liter nafte 1,36 EUR.

Islandci so nam rekli, da nikakor ne smemo spustiti jezera Myvatn, ki baje v okolici skriva veliko zanimivosti. Zato je šesti dan spet postregel s trekingom. Najprej smo se po nori pokrajini pripeljali do vulkana Hverfjal, pol ure smo rabili do najvišje točke, da smo lahko občudovali kilometrski krater. Potem pa Dimmuborgir. Če bi prevedel v slovenščino, bi to pomenilo črni gradovi. In pazite, kako je to nastalo: vodo je zalila lava, nad katero je nastalo ogromno jezero stopljenih kamnin, globoko vsaj 10 metrov. Seveda je voda pod njo zavrela in ko je para butnila ven, so nastale nore skulpture. Pred dobrimi 2.000 leti. Ja, na Islandiji se res naučiš imeti rad vulkane.

Na primer na naslednji lokaciji, kjer je vulkan nazadnje izbruhnil leta 1985, pa se je zdelo, kot da bi včeraj, ker se je še zdaj povsod kadilo in smrdelo po žveplu. Je kar fino, da smo poslušali domačine, ker smo videli, kako zemlja žvrklja in tudi tam je smrdelo po gnilih jajcih, da so si turisti kar zatiskali nosove. Nič drugače ni pri naravni termalni vodi, ki na površje prodre s temperaturo 100 °C, tako da jo uporabljajo tudi za ogrevanje. V bistvu kar za vso energijo, ker večino elektrike tam proizvedejo s pomočjo geotermalne energije. Kaj češ lepšega, zastonj elektrika. In pa vedno topla voda v naravnih kopališčih. Nekatera so urejena in polna turistov, mi pa smo si spet izbrali eno naravno, ki je od daleč izgledalo kot ribnik, v katerem se na enem mestu gnetejo kopalci, ko smo še sami pomolili svoje prezeble noge v vodo, pa smo hitro občutili, v čem je štos. Najprej vas seveda zebe, zunaj je bilo 11 stopinj, rahlo je deževalo, in voda tudi ni bila bistveno toplejša, zato je potrebno kar nekaj poguma. Ko se pomikate proti ostalim kopalcem, ki čepijo v vodi, pa kar naenkrat začutite, da vas začne oblivati topla, občasno celo tako vroča voda, da se morate kar malo umakniti. Neverjetna izkušnja pod milim nebom.

Ko se posušite in preoblečete, vas mora pot voditi naprej na sever. Z Iztokom, oba sva ljubitelja filmov Alien (Osmi potnik), sva nestrpno čakala na slap Dettifoss, ki je služil za uvodno sceno v filmu Prometheus (Prometej). Gre za najmočnejši slap v Evropi, širok 100 in visok 45 metrov. Totalno nas je prevzel. Ne toliko zaradi lepote same, ker smo na poti videli še precej lepše, ampak zaradi sile, s katero voda grmi v prepad. Ni nam bilo jasno, kako so sploh kaj posneli tam, ker je tako glasno, da se ob njem niti normalno pogovarjati ne morete, je pa vsekakor vredno obiska. Celo toliko, da smo se peljali vsenaokrog še enkrat dodatnih 100 kilometrov, ker smo ga najprej dosegli po cesti z leve strani in ugotovili, da se preslabo vidi, zato je bilo potrebno nazaj do mostu in po drugi cesti spet proti severu.

Prenočili smo v kraju Raufarhöfn, da smo videli še najbolj severno točko Islandije tik pod polarnim krogom. Njej v čast so postavili Arctic henge, ogromno sončno uro, ki spominja na Stonehenge, čeprav so jo naredili kakšnih 10.000 let kasneje, torej dvajset let nazaj. Tam naj bi bil idealen prostor za opazovanje polnočnega sonca, ampak tam imeti sonce je skoraj enako verjetno, kot da bo nekdo uporabil desni smernik, ko bo zapuščal krožišče pri Žalah. Merilnik prevoženih kilometrov v land cruiserju je že pokazal številko 2.000.

Končno se je naša pot obrnila proti jugu in vsi smo laično razmišljali, da bo šla cesta zdaj bolj ali manj navzdol, v resnici pa ravno nasprotno, ker je vzhod zelo gorat. Celo tako, da smo se med vožnjo po eni od slikovitih gorskih cest spraševali, če smo že presegli 2 tisoč metrov nad morjem, v resnici pa jih je bilo samo kakšnih 600! In tudi na tej višini je bilo julija še polno snega, čeprav je bilo z vseh strani slišati, da se kar fino topi. Na Islandiji je sicer prepovedano voziti izven cest, ampak so nekatere kvazi urejene ceste že v osnovi tako hude, da še s takšnim terencem, kot je land cruiser, včasih ne boste mogli čez, ker je reka pregloboka. Pa veste, da hribčke s čisto neutrjeno podlago z reduktorjem in zaporo sredinskega diferenciala prežveči kot za šalo.

Pravi jug pa pomeni še dvoje: pretežno slabo vreme, tako da vam nimamo praktično ničesar pokazati s same poti, ker je stalno padal dež in povsod je bila megla, sploh pa horde turistov. Tam se zbira vse, kar pride na Islandijo delat fotke za Instagram, zato morate kar dobro planirati pot, če hočete kaj videti. Ampak očitno nas je imel nek nordijski bog rad, ker je vseeno toliko razpihal meglo, da smo lahko videli izjemno ledeniško laguno. Ogromni kosi ledu se utrgajo od ledenika in potem plavajo v ocean, da se v njih zaleti Titanic.

Na točno tisti zamrznjeni laguni se je preganjal tudi James Bond v Die another day. Saj veste … ledena palača in to. Pa tisti, ki radi gledate filme, itak veste, da je bil tam posnet še Batman begins in Lara Croft, če ne, pa gotovo poznate Game of Thrones (Igra prestolov). Dokaj blizu boste videli tudi nore črne plaže in slap Seljalandsfoss, kjer greš lahko kar okrog njega, da te fino namoči, in včasih vas bodo napadli ptiči oziroma kar avto, če se boste kje na samem vozili preblizu njihovih gnezd. Po vseh ledenikih smo se počasi že vračali proti letališču v Keflaviku, kjer pristane 98 odstotkov potnikov na Islandijo. Ampak naše poti še ni bilo konec, ker je imel Iztok zapisano še eno besedo, ob kateri ni bilo kljukice - gejzir!

To je spet ena od naravnih znamenitosti, ob kateri najprej samo stojiš in tiho opazuješ, preden mine začetno stanje zaprepadenosti, da se sploh zaveš, kaj imaš čast videti na lastne oči. Gejzir Strokkur izbruhne vsakih 10 minut in voda leti 20 metrov visoko. Včasih tudi 40. Ni sicer največji, ker je gejzir z imenom Gejzir leta 1845 pljuval tudi 170 metrov v zrak. Nepredstavljivo. In veste, to ne bo večno, ker so potresi enkrat krivi za višji stolp vode, drugič pa za začasno zaprtje pipice. Iztok je naredil še zadnjo kljukico!

Pred kolonizacijo otoka, torej tam leta 874, je bil edini sesalec na Islandiji polarna lisica, ki smo jo videli, ko je spala v kletki. In tjulnji so se sončili ob cesti, kitov pa nismo videli, ker nam je ena Američanka na poti povedala, da jih baje lahko vidiš marsikje, sploh v Ameriki vsak dan na ulici. In ravno, ko smo si ogledovali še zadnji vulkan Hekla, kjer so povsod na poti sama opozorila, kaj narediti, če začutite potres, preberemo na 24ur, da bo vsak čas izbruhnil. Nekako smo verjeli, da je to znak, da se poberemo domov.

 
Komentarji
Komentarji uporabnikov
 
Ni komentarjev, dodajte jih!
NAJBOLJ BRANO
NAJBOLJ KOMENTIRANO
VOLAN NA FACEBOOKU
 
   
Danes je 22. 8. 2019
Avgust 2019
Pon Tor Sre Če Pet Sob Ned
 
29303101020304
05060708091011
1213  domača premiera - Toyota mobilne rešitve
1415161718
19202122232425
26  mednarodna premiera - škoda kamiq
mednarodna premiera - porsche cayenne coupe
272829  mednarodna premiera - mitsubishi L200
303101

€/L
Q Max 100

€/L
Q Max 95

€/L
Q Max diesel
renault clio 385
renault captur 202
škoda octavia 196
volkswagen golf 196
nissan qashqai 163

Podatki veljajo za julij 2019

Letos je bilo v SLO prodanih 47.080 novih avtov!

Anketa
Ali uporabljaš mobilni telefon med vožnjo?
951samo za klice 950ja, pišem tudi sporočila 949samo prostoročno 947nikoli, vedno ustavim


Vsak petek boste prejeli sveže e-novičke Volan.

Obljubimo vam, da ne bomo smetili!

Novi dobitnik: lol1234
Obvestila
Javna agencija RS za varnost prometa Poostren nadzor pred 1 meseci  | 
Ford Kje na svetu je emoji s poltovornjakom? pred 1 meseci  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Varnost na cesti ni samoumevna pred 1 meseci  | 
Zavarovalnica Triglav - Turneja ... Kakšni vozniki so Dolenjci? pred 1 meseci  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Red je vedno pas pripet. Tudi poleti! pred 2 meseci  | 
Citroën praznuje 100 let Razstava starodobnikov na prostem pred 2 meseci  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Z nižjimi hitrostmi varno v poletje pred 2 meseci  | 
Renault clio 5 zvezdic na EURO NCAP pred 2 meseci  | 
Ford ecoboost 11. nagrada za 1,0-litrski motor pred 2 meseci  | 
Opel insignia Odlične ocene Oplove admiralska ladje pred 3 meseci  | 
Zavarovalnica Triglav - Turneja ... Kakšni vozniki so Celjani? pred 3 meseci  | 
Renault EZ-FLEX Francoska pošta prva preizkuša EZ-FLEX pred 3 meseci  | 
Gospodarsko vozilo leta 2019 Zmagovalci so znani pred 3 meseci  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Kolesarjenje naj bo previdno, varno in ... pred 3 meseci  | 
Park vojaške zgodovine Tankovski vikend pred 3 meseci  | 
Peugeot Tedni izrednih pred 3 meseci  | 
Ford Neukrotljivi Filip Flisar pred 3 meseci  | 
Zavarovalnica Triglav Turneja mobilnosti po Sloveniji pred 3 meseci  | 
Citroën Prodajna mreža v znamenju stoletnice pred 3 meseci  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Odgovorno obnašanje na cestah pred 3 meseci  |