Ponos generacij

Audi A6 in viadukt Črni Kal

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

Ste že slišali, da je sodoben avtomobil sestavljen iz več deset tisoč sestavnih delov? Neverjetno, kako vsi ti koščki in kosi na koncu vseeno tako dobro stojijo skupaj, da me ni strah, ko vozim avto. Tudi hitreje!

Deli Natisni

Foto: Jure Cehner, DARS

24. 12. 2018 ob 19:00

Komentarjev: 0

In ob vsem tem se proizvajalci trudijo nove modele narediti celo vedno lažje od predhodnikov! In mi jim potem še bolj zaupamo, ker se še bolje peljejo in ker imajo še manjšo porabo goriva. Audi A6 je izjemno moderen izdelek avto-industrije in kar nekaj kosov tega avta je iz lahkega aluminija, ki nadomešča jeklo.

Obstaja pa en objekt, ki smo ga zgradili Slovenci in ki ima za razliko od A6 ogromno jekla. In betona. Tudi tam je pomembna masa, ampak bolj v obratnem smislu, ker mora res trdo stati na tleh. Se vam sanja, kaj bi to lahko bilo? Vsi ga poznate, seveda, to je viadukt Črni Kal, največji in najdaljši premostitveni objekt v Sloveniji. Most po domače, čeprav, to je viadukt in ne most, ker spodaj ne teče voda. Za trboveljskim dimnikom je tudi drugi najvišji objekt pri nas sploh. Da je nastal, so v vse skupaj zlili 40.000 kubičnih metrov betona, 8.000 ton armaturnega jekla in 1.300 ton kablov za prednapenjanje. No, avto pa tehta 2 ’tonici’ in rečemo, da je težek, a ne …

Da gre za naš izjemen gradbeni dosežek, nam že dolgo priznavajo strokovnjaki z vsega sveta.

Da gre za naš izjemen gradbeni dosežek, nam že dolgo priznavajo strokovnjaki z vsega sveta, prav ta pa je odprl vrata v svet takrat odgovornemu projektantu Marjanu Pipenbaherju. Do danes je namreč projektiral številne projekte, med katerimi so najpomembnejši in izjemno zahtevni tisti v Izraelu in Turčiji, zadnji pa je sploh slikovit – most na Pelješac – ki ga komaj čakamo številni ljubitelji južnega Jadrana.

Viadukt Črni Kal je bil zgrajen v treh letih in Marjan pravi, da je narejen za več kot 100 let. Pod pogojem, da se ga seveda primerno vzdržuje, kar pomeni, da se v celotni življenjski dobi zanj nameni še enkrat toliko denarja, kot se ga je za izgradnjo. Po njem smo se prvič zapeljali pred dobrimi 14imi leti in med drugim so naredili še en zanimiv obremenilni test pred predajo prometu; nanj so zapeljali 48 tovornjakov s skupno maso 1.200 ton in opazili, da niso nič opazili. Tako dobro je narejen že v osnovi in še vedno ponuja možnost povečanja dovoljene obremenitve, če bi se kdaj v prihodnosti pokazala potreba.

Ko smo si z vzdrževalci DARSa ogledali tudi notranjost viadukta, mi je šele postalo jasno, kako ogromen objekt je to v resnici. Pod cestiščem je v celoti še en vzdrževalni ’tunel’, po katerem se z lahkoto sprehajate, v njem se nahajajo cevi za odvodnjavanje meteorne vode, kar pomeni, da nič ne teče z viadukta neposredno na tla, temveč v razmaščevalnik na koncu. Seveda je viadukt še zelo mlad v gradbeniškem smislu, zato se napake na njem ne bi smele pojavljati in tudi sicer vzdrževalci z njim nimajo praktično nobenega dela. Vseeno ga pregledujejo 3-krat na dan, Ksenija Marc, takratna nadzornica inženirjev, pa je poudarila, da viadukt vse od odprtja še niti enkrat ni bil zaprt, čeprav so bile na začetku stalne polemike, da bo burja velika težava. Tudi s tem se je Marjan takrat odlično spopadel in v vetrovniku razvil posebno ograjo, ki še vedno omogoča nekaj razgleda, voznike pa odlično ščiti pred močnimi sunki. Takšno zaščito bomo v kratkem dobili tudi na problematičnem odseku hitre ceste čez Rebernice.

Verjetno nisem edini vesel, da ga imamo. Če ne zato, da ga občudujem, pa že zato, ker mi ni več treba stati v kolonah, ko peljem otroke na morje. Vsak dan ga prevozi preko 20 tisoč vozil, ob navalu turistov še bistveno več, med drugim pa tudi 1.000 do 2.000 težkih tovornjakov. Viadukt je dolg 1.065 metrov, v najvišjem delu pa je visok 95 metrov, kar ni hec, ko piha burja.

Audija A6 pa tisti dan niti burja ni motila kaj preveč. Prvič, ker je bila bolj šibka, in drugič, ker s svojo obliko reže zrak kot puščica. Samo 0,24 znaša količnik zračnega upora. Še malo in bo znal voziti sam, po takšnih odsekih, kot je viadukt, se seveda brez težav že, ker so črte dobro označene in zavoji niso preveliki, do popolne avtonomnosti bomo pa še nekaj časa mi tisti, ki bomo za volanom občudovali Osapsko dolino in krasen viadukt, ki ni uničil njenega izgleda.