Iskanje tržne niše

Ponudba križancev je danes bogatejša kot kdajkoli in čeprav se predstavniki med seboj vseeno nekoliko razlikujejo ter nagovarjajo kupce z različnimi vrlinami, le redko kateri opazno stopa iz povprečja. Eden tistih, ki mu to vseeno uspeva, je novi RAV4. Ne zaradi voznih lastnosti, prostornosti ali izgleda, temveč zato, ker je trenutno edini v segmentu pri nas na voljo s hibridnim sklopom. No, še eden je, preden mi kdo ugovarja, imenuje pa se NX. Toyotin dražji brat bolj prestižne znamke Lexus, torej tehnološko skoraj identično vozilo. Kakorkoli, če vas mika ravno takšna motorna kombinacija, potem si Toyota z vašim prihodom v njihov prodajni salon že mane roke.

Bistvo tega testa je torej kombinacija bencinskega in elektromotorja, vseeno pa velja omeniti, da je RAV4 takšen sklop dobil ob rahli prenovi modela. Ta je zunanjosti prinesla bolj agresiven izgled, sprednji del sledi oblikovalskemu jeziku aurisa in ostalih ter je bistveno bolj napadalno zašiljen, celotna podoba je skratka manj zadržana. Sem že v mednarodni premieri zapisal, da je spredaj kot samuraj, ki le čaka, da bo stopil v boj. V prihodnosti lahko očitno pozabimo oblikovno zadržane toyote. No, znotraj je sprememb manj, nekaj delov armaturne plošče je dobilo boljše materiale, zaslon na osrednjem delu je večji in ga poznamo že iz ostalih Toyotinih modelov, zato lahko dodam, da deluje povprečno hitro in intuitivno. Ni moteče počasen, je pa sprehajanje po menijih zaslona na dotik pri kakšni drugi znamki bolj elegantno rešeno. Ampak vseeno, ergonomija ne trpi, vse skupaj je prijetno in z zašiljeno izbočenim delom pod zaslonom malce nenavadno.

Že dlje časa se šušlja, da bo Toyota opustila ponudbo ekološko obremenjujočih dizelskih motorjev (takšni so vsi, ne le njihovi), in čeprav resnih indicev v potrditev teze še ni, takšen RAV4 hybrid lepo kaže, da ima Toyota že alternativo. Zlasti, če upoštevam še, da v tem trenutku RAV4 v kombinaciji štirikolesnega pogona in dizelskega motorja sploh ne morete več kupiti, ampak je na vsa kolesa gnan samo še s hibridnim sklopom.

Preden se primete za glavo, češ, kaj pa navor, ki ga potrebujem, in majhna poraba, ki jo potrebujem? Brez panike, hibrid je dejansko odličen nadomestek. Navor je s svojimi 210 Nm na voljo takoj, ker elektromotor pomaga predvsem pri speljevanju in prav slednje je ob tišini in dokaj suverenem sunku hrbta v sedež ob močnem pritisku stopalke tudi najbolj zanimivo. Poleg tega pa prijazno do denarnice, če boste v mestih pogosto speljevali, tam namreč prav elektromotor pomaga največkrat in tam je takšen RAV4 med vsemi različicami najbolj varčen. Pod zadnjo klopjo se namreč nahaja nikelj-metal-hidridna baterija z majhno kapaciteto 1,6 kWh, prednosti njene 'majhnosti' pa je več. Ker je dimenzijsko kompaktna, ne zavzema veliko prostora in se le na stičišču prtljažnika in naslonjala zadnjih sedežev nekoliko zajeda v prostor, uporabnost in volumen prtljažnega prostora pa posledično skoraj čisto nič ne trpita. Majhna baterija pomeni tudi, da vozilo ni kaj dosti težje od klasičnega bencinskega pogona, RAV4 pa tudi ni bistveno dražji, ker celoten hibridni sklop sam po sebi ni pretirano drag.

Čeprav se zgolj na elektriko ne boste prav dolgo peljali, v najboljšem primeru dva do tri kilometre, kot pač pri vseh Toyotinih hibridih (razen tistih z možnostjo polnjenja baterij in oznako 'plug-in'), v praksi elektromotor in baterija vseeno precej pomagata. Za začetek je energije vedno dovolj za speljevanja, v mestu je tole daleč najbolj varčna različica križanca, na daljših poteh pa je električne energije tudi vedno dovolj na zalogi, da pomaga pri večjih obremenitvah. Po mestu smo se tako vozili s povprečno porabo le 5,5 litra, na avtocestah, kjer elektromotor še najmanj pomaga, pa nekje na nivoju dizelskega motorja, torej dobrih sedem litrov. A z manj obremenilnim učinkom na okolje, če je kdo med vami posebno ekološko nastrojen. Hecen je podatek, da zadnji kolesi poganja le elektromotor, a pri Toyoti zagotavljajo, da ima baterija vedno dovolj energije, da pogon ostaja štirikolesni. Če bi se res dolgo vzpenjali, bi elektromotorju energijo dostavljal kar bencinski motor. Oziroma baterijam, te pa elektromotorju.

Tri programe vožnje boste spreminjali zelo redko, zato vam raje povem, kakšen je sklop v praksi. Precej dober, dejansko vas kljub skoraj 150 kilovatom moči nikoli ne sili v divjanje, prav nasprotno, zelo umirjeno deluje. Ob močnem pritisku na plin je motor še vedno glasen, ampak bistveno manj kot v priusu, ker je prostornina večja in navora več, visoki vrtljaji pa niti niso dolgo potrebni. Izjemno živahen se mi ne zdi, predvsem, ker je zaloga navora tako zelo linearna, je pa vseeno kar hiter. 2,5-litrski štirivaljnik z atkinsonovim ciklom namreč ponudi 150 'konjičkov'. Aha, še menjalnik. Ta je seveda brezstopenjski in ob močnejšem pospeševanju še vedno poskrbi za 'dretje' motorja, kot rečeno, pa ni tako hudo, če se ne vozite ravno vsak dan iz Kopra v Kozino. Seveda bo toliko bolj prijetna pot nazaj, ker bo vse skupaj čisto tiho in baterija se bo napolnila med vožnjo navzdol, da se boste v tišini na elektriko pripeljali do doma.

Ponovim lahko še, kar smo zapisali že v prejšnjih testih, in sicer, da je RAV4 precej prijeten, občutek na volanu je dober, ta je lepo obtežen in dovolj komunikativen, na makadamu in preko grbin je avtomobil presenetljivo udoben, se pa na asfaltu včasih zaziba bolj od povprečnega tekmeca. Ampak, to so križanci, zato sem ter tja pač pričakujte manjša nadležna stresanja, kar je v njihovi naravi. Točno takšen model z bogato opremo 'premium' ponudi veliko, ni pa najbolj poceni, stane namreč dobrih 38 tisočakov. Če se boste odrekli usnju na sedežih in še kakšnemu od dodatkov, bo cena hitro padla, tisti, ki štirikolesnega pogona ne potrebujete, pa lahko hibridni RAV4 izberete tudi le z dvokolesnim pogonom. Ampak bi sam vsekakor priporočil takšnega.