Vredna prepira z ženo

Tehnični podatki sicer pravijo drugače, ker ima celo manj moči od večine tekmecev in dandanes 180 'konjev' v športnem avtomobilu pač res ni kdo ve kaj. Pa še precej stara je po zasnovi. Ta generacija fieste je na trgu že vrsto let, medtem ko sta dva tekmeca povsem nova. Ampak šele po prihodu različice ST se vidi, kako dobro osnovo ponuja ta avtomobil in kaj vse je bilo mogoče iz njega iztisniti v smislu vrhunskih voznih lastnosti in neverjetno uživaškega občutka za volanom. In očitno Fordovci tudi dobro vedo, kaj so najpomembnejše vrline športnega avtomobila. Neverjetna hitrost dejansko sploh ni najpomembnejša.

Vsak avtomobil, ne glede na to, za kakšno vrsto gre, vas mora v nečem prepričati. Športni pač z voznimi lastnostmi in s ponudbo občutka, da je poseben. To pomeni, da vam mora biti tudi pri 50 km/h jasno, da vozite nekaj drugačnega. Nekaj hitrega in športnega, a na to dandanes marsikateri proizvajalec v želji po čim bolj učinkovitem in uporabniku prijaznem avtomobilu enostavno pozabi. Vsi le skrbijo, da je pri hitri vožnji oprijema res veliko, pozabijo pa, da se povprečen lastnik 95 odstotkov časa vozi počasi in v skladu z ostalim prometom. Zato naj tudi takrat ve, da si je kupil zanimiv avtomobil.

Fiesta ST te občutke zna ponuditi. Sicer ima turbomotor, ki je v smislu užitkov do vrtenja manj karakterno barvit od atmosferskega, a so mu dodali lepo zvočno noto, zato prav prijetno zagrgra pri vsakem močnejšem pritisku na stopalko za plin. Obenem sedeža lepo objameta hrbet, sedi se namreč precej športno utesnjeno. ST-jka pa je tudi trša od običajne fiesta in športno poskakuje celo na avtocesti. Sicer ni trda kot rolka in ni naporna, a že pri majhnih hitrostih da vedeti, da to ni enak avtomobil, kot ga morda vozi vaša babica. Kot rečeno, če vam športnik dviga adrenalin pri 200 km/h, je brezveze, ker je vse skupaj prehitro, prenevarno in predrago. Ponuditi vam mora vozniško ekstazo že takrat, ko se boste peljali normalno in fiesta to obvlada bolje od tekmecev.

Potem se boste z njo zapeljali hitreje in ugotovili, da je sila enostavna. Turbomotor skrbi, da je moči in navora vedno dovolj, krmilni mehanizem je precej neposreden in prijetno obtežen in lega deluje nadvse zanesljivo. Nekaj malega podkrmiljenja boste pri hitri vožnji seveda deležni, saj gre za avtomobil s sprednjim pogonom, vendar pa lahko z rahlim pritiskom zavore sredi zavoja enostavno spodbudite zadek, da malce poskoči ven. Le za nekaj centimetrov, pa bo vse skupaj zelo zabavno. Naj se to ne bere kot spodbujanje dirkanja na javnih cestah, ampak ko si boste na kakšnem podeželju dali duška, tudi če ne boste strašno hitri, ta nasvet lahko poveča nasmeh na ustih.

Ena od odličnih stvari se mi zdi še motor. 1,6-litrski turbobencinar razvija 180 konjev, kar je manj od tekmecev, a tega ne boste občutili. Vleče prepričljivo in zvezno, hitro se zavrti in zna potisniti telo ob sedež. In seveda tudi zarohni prijetno, ko se vrtljaji malce dvignejo. Obenem je zanimiva poraba, ki je zlahka le okoli sedem litrov, vsekakor pa pod osem, kar sploh ni bistveno več od litrskega ecoboosta, ki smo ga v tem testu glede porabe goriva tudi že pohvalili.

Izgled je še kako pomemben in fiesta že tako odlično izgleda, v različici ST pa še bolje. Agresivno in nič kaj zadržano ter pravzaprav bolj opazno od večine ostalih hitrih predstavnikov segmenta. Tako tudi mora biti. Da se vam bo vsakič zasmejalo, ko se boste proti svojemu avtomobilu sprehajali po parkirišču. In zato dejansko pogrešam le, da znotraj ni bolj posebna. Razen športnih sedežev in napisa ST na volanu je praktično enaka, premalo dramatična. Ampak kot paket vseeno vrhunska igrača, za katero pa boste morali odšteti 24.000 evrov, če boste želeli natanko takšno. In nekaj tisočakov manj za osnovno ST-jko. Nekako primerljivo s tekmeci, kljub temu, da je fiesta od večine (ali pa vseh) bolj prepričljiva.