Camry je svojo pot začel leta 1982, nova pa je osma generacija, ki je pred dvema letoma že zapeljala na ameriške ceste, po tem času so jo prenovili in olepšana je po dobrih štirinajstih letih sedaj spet na voljo evropskim kupcem. Starejši se boste njene predhodnice najbrž še spomnili, tista je svojo prodajno pot pri nas zaključila leta 2004.
Novinka stoji na novi Toyotini platformi TNGA (Toyota New Global Architecture), na kakršni je na primer tudi prius. Kam sodi? Ker Toyota že nekaj časa v ponudbi nima večje klasične limuzine, camry skupaj z manjšo corollo nekako zapolnjuje to vrzel, ki jo je včasih polnil avensis. Kdor bo torej hotel cenejši, manj premijski in še vedno precej prostoren avto, bo vzel corollo, ostali pa 4,9 metra dolgi camry. Med vsemi toyotami, ki so naprodaj pri nas, deluje najbolj premijsko in z vsemi režami celo nastopaško, znotraj pa bolj v slogu elegance.
Z imitacijo lesa okolje najprej izgleda uglajeno in mogoče celo malo rustikalno, ampak potem zaslon in nekateri ostali elementi poskrbijo, da se vse skupaj malo izravna in je notranjost tudi moderna. Si kar predstavljam, da bi se notri najbolj znašel nekdo v srajci in kravati, ker vse skupaj deluje mondeno.
Trg takšnih klasičnih limuzin se zadnja leta krči, zato je treba iskati precej specifične kupce. Toyota ima načrt dodobra izdelan, okoli 95 odstotkov vozil bo prodanih flotnim kupcem. Celo še bolj natančni so v svojih načrtih, večinoma naj bi iskali taksi službe, saj je v svojem življenjskem ciklu takšen camry zaradi manjše porabe in manjših stroškov vzdrževanja okoli 40.000 evrov cenejši od primerljivega dizelskega konkurenta. Torej več, kot je cena samega avtomobila, in to v obdobju kakšnih 5 let, ko bo posamezen taksi avtomobil najbrž prevozil že več sto tisoč kilometrov. Letošnja dobava za celotno Evropo znaša 12.000 vozil in bojda je v Nemčiji podpisanih že toliko prodajnih pogodb, da bodo zaloge vozil očitno kmalu pošle.
Ko ugotoviš, kateri so glavni kupci, postane jasno, da kakšen kos manj premijske plastike na armaturni plošči sploh ne igra pomembne vloge, tako kot precej ameriško enostavno voznikovo okolje ne. Pomembna pa sta prtljažna prostornost ter seveda velikost prostora za potnike zadaj. In tega je ogromno. Pri najbogatejši opremi sta zadnja dva sedeža celo električno pomična, potnika zadaj vse skupaj upravljata preko vgrajene tablice, si nastavljata svojo temperaturo, zadnje steklo pa ima zastor … Udobje zadaj je res hvalevredno.
Pod pokrovom sta 2,5-litrski bencinski in elektromotor, kombinacija je enaka kot v RAV4, hibridni sklop pa potem preko sprednjih koles na cesto spravi 160 kW moči, torej 218 ’konjičkov’. 8,3 sekunde potrebuje do sto in po prvi vožnji sploh ne vidim potrebe po čemerkoli drugem. Čisto dovolj je zmogljiv, predvsem pa večino časa neslišen. Če kdo med vami še vedno ni navdušen nad hibridi, naj se zapelje s tem. Morda se v petih odstotkih vožnje, ko slučajno močneje pospešujete, oglasi bencinski motor (mimogrede, njegov zvok sploh ni posebej tečen), sicer pa se boste naokoli vozili v čisti tišini. Pri dizlih smo vajeni, da ves čas malce neprijetno brbotajo, tukaj pa je vožnja ena sama tišina. In to navduši. Mi smo prevozili okoli 150 kilometrov in na koncu je bila poraba goriva točno 5 litrov, kar je tudi manj od kateregakoli dizla v tem segmentu.
Vozniško je klasična limuzina, kjer je udobje na prvem mestu in prav je tako..
Vozniško je pač klasična limuzina, kjer je udobje na prvem mestu in prav je tako. Je pa občutek na volanu vseeno presenetljivo dober, krmiljenje je lepo obteženo in podvozje dovolj suvereno, da tudi kakšen hitreje odpeljan ovinek ne bo povzročal nelagodja. Je pa jasno, da se camry najbolje počuti med bolj umirjeno vožnjo. Takrat navduši z udobjem, na avtocesti je odličen, pač, namembnosti primerno se tudi pelje. Drugega od hibrida ne bo v ponudbi, če vas to zanima, cena pa bo pod tridesetimi tisočaki za prvo stopnjo opreme.