Če brezpogojno prisegate na določen tip motorja, vam itak ni pomoči. Poznamo (pre)veliko 'ljubiteljev' dizelskih, ker so bolj varčni in ker potem pomenijo prihranek na bencinskih servisih, žal pa nihče ne vzame v roke kalkulatorja in enostavno izračuna, kdaj se prihranek dejansko pozna. Večkrat smo izračunali, da dizelski motor šele nekje pri 90 tisoč kilometrih upraviči svoj nakup, pa še to le, če vzamemo v zakup porabo goriva in razliko v nabavni ceni, ne pa tudi stroškov z vzdrževanjem, ki se z leti le še povečujejo. Da ne omenjamo okolja, na katerega ob nakupu vozila skoraj nihče ne pomisli, vsaj v prvi vrsti ne. Morda pa prisegate na atmosferske bencinarje, ker vam je všeč odzivnost stopalke za plin in se požvižgate na za kakšen liter večjo porabo. Mogoče ste podlegli 'downsizingu', ker so vas proizvajalci prepričali, da je prihodnost v zmanjšanih delovnih prostorninah motorjev in nameščenih turbopuhalih, ali pa ste se docela modernizirali in posegli po hibridu. Zavoljo zdravega okolja ali prepričanja, da varčujete pri porabi?
V katerikoli povedi se že najdete, ta prispevek se vas tiče. So res med različnimi agregati takšne razlike? Na kup smo zvozili pet avtomobilov najpopularnejšega segmenta v Evropi. Gre za peterko spodnjega srednjega razreda, in sicer 1,5-litrski turbodizelski BMW 116d efficient dynamics, dvolitrski atmosferski bencinski mazda3 G120, turbobencinski opel astra 1.4 turbo, ford focus 1.0 ecoboost in nepriključni hibrid toyota auris z 1,8-litrskim atmosferskim bencinskim motorjem. Osnovne tehnikalije s tovarniškimi podatki o porabi in masi najdete spodaj.
Tovarniški tehnični podatki
|
BMW 116d efficientdynamics |
ford focus 1.0 ecoboost |
opel astra 1.4 turbo |
mazda3 2.0
G120 |
toyota auris
hybrid |
motor |
turbodizelski,
1.496 ccm |
turbobencinski,
999 ccm |
turbobencinski,
1.399 ccm |
bencinski,
1.998 ccm |
bencinski,
1.798 ccm, in elektromotor |
moč |
85 kW (116 KM) |
92 kW (125 KM) |
92 kW (125 KM) |
88 kW (120 KM) |
100 kW (136 KM) |
hitrost |
200 km/h |
193 km/h |
205 km/h |
195 km/h |
180 km/h |
0-100 |
10,3 s |
11,3 s |
9,2 s |
8,9 s |
10,9 s |
poraba |
3,4 - 3,8 litra |
5,0 litra |
5,4 litra |
5,1 litra |
3,9 litra |
masa |
1.395 kg |
1.280 kg |
1.278 kg |
1.300 kg |
1.480 kg |
cena |
26.250 EUR |
14.360 EUR |
15.690 EUR |
17.290 EUR |
19.000 EUR |
Torej, čas je bil za veliki test porabe goriva. Na jutro meglene srede se je celotno uredništvo zbralo pred ljubljanskim FNX-om in po začetnem kreganju o tem, kateri avto je boljši, se je 'izlet' na Štajersko lahko pričel. Po dotočitvi goriva, seveda. Tega je bilo v vsakem rezervoarju toliko, da je skoraj iztekalo. Obakrat, na začetku in koncu, smo dotočili na istih črpalkah, da je bil tudi izračun po meritvi čimbolj natančen.
Celoten test je bil sestavljen iz treh etap. Pomembno je poudariti, da smo se ves čas držali cestnih omejitev. Prva etapa je obsegala avtocestno vožnjo pri 130 kilometrih na uro (po navigacijski napravi, ki načeloma najbolj pravilno kaže hitrost, ker merilniki vedno malo lažejo; na našem testu od 1 do 7 km/h pri posameznem avtu) do Slovenske Bistrice, natančneje do hotela Leonardo. Po vnovičnem prepiru ob malici, kateri avto je boljši, je sledila regionalna cesta vse nazaj do Ljubljane, kjer smo pričakovali najmanjše porabe in še večjo prevlado edinega dizla na testu. Druga etapa se je končala, kjer se je prva začela. Po novem prepiru, kateri avto je boljši, in obveznih burgerjih je sledila še zadnja, mestna etapa. Okoli 20 kilometrov v največjem ljubljanskem prometnem vrvežu je bilo tistih, ki je odločilo o končnih rezultatih. Tu smo seveda pričakovali dominacijo edinega hibrida v skupini, saj je imel za pomoč pri mnogih pospeševanjih na razpolago elektromotor, spojen z baterijo s kapaciteto 1,2 kWh. Spodaj imate statistiko za posamezne etape.
Po vsaki odpeljani etapi smo zabeležili porabo, ki so jo kazali računalniki, po koncu vseh treh pa še skupno porabo celotne ekspedicije. Računalniški izračuni vseh avtomobilov po posameznih etapah so spodaj.
Etape
|
1. etapa |
2. etapa |
3. etapa |
tip |
avtocesta |
regionalna cesta |
mesto |
relacija |
Ljubljana - Slovenska Bistrica |
Slovenska Bistrica - Ljubljana |
Nove Jarše, Ljubljana |
razdalja |
97,9 km |
107,9 km |
15,4 km |
Pričakovano se je v prvih dveh etapah, avtocestni in regionalni vožnji, najbolje odrezal edini dizel in eden od dveh trivaljnikov na testu, 1,5-litrski BMW 116d. Auris mu je bil sicer tesno za petami, še posebej pri regionalni vožnji, ko mu je za razliko od avtoceste lahko precej pomagal tudi elektromotor. Po podatkih računalnikov je BMW v drugi etapi pil le dva deci manj kot auris. Je pa zato slednji pri 5,6 litra prepričljivo zmagal v tretji etapi.
Druga bitka se je bila med edinima turbobencinarjema, in sicer astro ter focusom. Astro je poganjal čisto sveži 1,4-litrski štirivaljnik, ford pa precej manjši, litrski trivaljnik. Tudi razlika v masi med obema je samo dvekilogramska v prid astre, zato je bila meritev med tema ob isti moči motorjev še posebej zanimiva. Po računalnikih sodeč je vsak dobil po eno od prvih dveh etap, in sicer za pičli deciliter, tretjo, mestno, pa focus za dva decilitra. Skupna je bila pri 5,4 litra na 100 kilometrov enaka.
V mazdo3, tiho izobčenko srečanja, pri svoji dvolitrski prostornini valjev in atmosferskem dihanju, nihče ni imel pretiranega upanja, da bi posegla po boljših porabah dneva. Vendar so bila odstopanja od ostale konjenice minimalna in v mestni etapi je lepotica celo ugnala astro in za cel liter manjši motor focusa. Tudi pri regionalni vožnji je bilo pri decilitru oz. dveh odstopanje zanemarljivo, pri avtocestni vožnji pa je popila malenkost več.
Merilniki po odpeljani 1. etapi - avtocesta.jpg)
Pa še najbolj točne merilnike ima, sodeč po garminu smo tisti dan prevozili 221,2 kilometra, mazdin števec pa je kazal 221,4, neverjetno točno, skratka. Aurisov je kazal tri kilometre manj, focusov slaba dva preveč, BMW-jev takisto dober kilometer preveč, astrin pa točno štiri kilometre preveč.
Ampak na tej točki vam lahko že zaupamo, da vsem porabam, ki ste jih videli in prebrali do zdaj, ne gre 100-odstotno verjeti. Zakaj? Ker noben od potovalnih računalnikov kateregakoli avtomobila na trgu ni do potankosti točen. Ja, niti od te peterice. Še najmanj odstopanja je bilo pri BMW-ju ter fordu. Strašljivo največ pa pri astri, izmerili smo kar dober liter več od tistega, kar je pokazal potovalni računalnik. No, poglejte spodnjo tabelo.
Končni rezultati porabe
|
BMW 116d efficientdynamics |
ford focus 1.0 ecoboost |
opel astra 1.4 turbo |
mazda3 2.0 G120 |
toyota auris hybrid |
1. etapa |
4,2 |
5,8 |
5,7 |
6,1 |
5,6 |
2. etapa |
3,9 |
4,7 |
4,8 |
4,9 |
4,1 |
3. etapa |
6,0 |
7,9 |
8,1 |
7,7 |
5,6 |
skupna |
4,4 |
5,4 |
5,4 |
5,7 |
4,9 |
realna |
4,5 |
5,5 |
6,5 |
6,0 |
5,3 |
razdalja |
222,5 km |
223,2 km |
225,2 km |
221,4 km |
218,4 |
Merilniki po odpeljani 3. etapi - mesto.jpg)
Minimalna odstopanja smo seveda pričakovali, samo za deciliter sta se 'zmotila' računalnika pri focusu ter BMW-jevi enici. Sprejemljiva razlika, tri in štiri decilitre, je bila pri mazdi3 in aurisu, skoraj absurdno odstopanje pri 1,1 litra pa smo imeli pri astri. Skupno torej ni pila le 5,4 litra na 100 kilometrov, temveč kar 6,5. Če vam te številke dosti pomenijo, se torej ne zanašajte le na izračune potovalnih računalnikov, ampak si pridno beležite še svojo porabo in jo ob vsakem točenju goriva izračunajte. To bi lahko bil glavni nauk zgodbe.
Ampak ni. Lahko bi bil tudi, da je najbolj varčen dizel in da boste pri cenejši nafti privarčevali največ. Ampak tudi ni, ker to smo itak vedeli že vnaprej in ker je na tokratnem testu ekstremno varčni BMW tudi daleč najdražji od vseh, kar 26 tisoč evrov želijo zanj, 7 tisočakov več kot za auris z bistveno bolj napredno tehnologijo pogona. Verjetno največje dognanje dneva je, da v bistvu neke ključne razlike med turbomotorji z manjšimi prostorninami ni, temveč da se lahko še vedno večje prostornine z višjim kompresijskim razmerjem čisto spodobno kosajo na tem področju praktično z vsakim agregatom. Mazda je, denimo, pila kar 5 decilitrov manj kot za 0,6 litra manjši astrin turbomotor in pol litra več od liter manjšega in za en valj prikrajšanega fordovega motorja. Pričakovano je bil hibridni auris drugi najboljši, kar se tiče porabe, ampak prednost je pri dveh decilitrih glede na focus na tretjem mestu malodane zanemarljiva. Kakšen od priključnih hibridov bi se odrezal še precej bolje, majhna baterija v aurisu pa tudi ne more delati čudežev.
Če res niste statistični manijak, ki dnevno beleži in premetava decilitre ter ob koncu leta šteje privarčevane evre, potem sledite čustvom oz. karakterju avtomobila, ki ustreza vašemu. Dejstvo je, da boste z dizlom varčevali, vendar za ceno, ki jo bo plačalo okolje, vaša ušesa in morda (ne)strast pri vožnji. Če se vozite večinoma v mestu, boste nedvomno najbolj uživali s hibridom, ki je tudi edini na testu s samodejnim menjalnikom, ki je že sam po sebi vreden poldrugi evrski tisočak doplačila, zato razlika v ceni še zdaleč ni velika. Presenetljivo dobro pa so se odrezali sodobni bencinski motorji, s katerimi lahko dosegate odlično porabo, če boste upoštevali omejitve in boste nasploh vozili umirjeno.